GLASBENA LEGENDA
Pred Miloševićem zbežal v Slovenijo
Slavni srbski glasbenik Đorđe Balašević umrl zaradi plučnice in covida-19. Ob osamosvojitvi piker do Slovenije, nato dobil naše državljanstvo.
Odpri galerijo
Konec tedna so v številnih krajih nekdanje Jugoslavije - tudi v Ljubljani in Mariboru - zagorele sveče, iz zvočnikov in iz grl množic, ki so se zbrale v njegov spomin, pa so zazvenele pesmi Đorđa Balaševića, ki je v petek umrl na infekcijski kliniki v Novem Sadu. Hospitalizirali so ga tri dni prej zaradi pljučnice, kot poročajo srbski mediji, pa je že bil okužen z novim koronavirusom. Umrl je star 67 let. Za njim poleg množice oboževalcev žalujejo žena Olivera, hčerki Jovana in Jelena ter sin Aleksa.
»Nekega dne boste obstali sredi neke dobro znane ulice, zazrli se boste v nebo in razumeli, zakaj se je vse zgodilo tako, kot se je. Globoko boste vdihnili novo življenje in s pogumnimi koraki krenili dalje, in razumeli boste, da je življenje prekratko, da bi bili nesrečni,« je eden od najbolj znanih in na spletu pogosto citiranih stavkov glasbenika, ki je veljal za kralja besed. Tako v življenju kot v svojih pesmih – Svirajte mi, jesen stiže Dunjo moja, Neki novi klinci, Prva ljubav, Lepa protina kči, Portret života mog, Odlazi cirkus in številne druge – je preprosto podajal globoke življenjske resnice. Ni se bal prepevati niti o družbenih niti o političnih temah. V več kot 40-letni karieri je izdal 15 albumov.
Balašević je iskreno verjel v bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Ko je Slovenija razglasila, da se bo osamosvojila, je bil iskreno razočaran. Grenkobo je izlil v pesem Laku noć bračo Janezi, katere besedilo Slovencem ni naklonjeno. Kljub temu je pozneje prav Slovenijo izbral za drugo domovino, zaprosil za državljanstvo in ga tudi dobil. Potem ko se je vrnil v Srbijo, je k nam rad in pogosto prihajal kot turist. Z ženo sta med drugim leta 2013 počitnikovala v Portorožu. »V Sloveniji smo pravzaprav domači gostje,« je takrat izjavil pred kamero.
Rodil se je 11. maja 1953. Kot otrok je sanjal, da bo postal nogometaš, že zelo zgodaj pa je začel pisati poezijo.
Šolanje na gimnaziji je opustil v tretjem letniku, ker mu niso ležale matematika, fizika in kemija. Pozneje je vseeno maturiral in se vpisal na študij geografije, a ga ni končal. Oče Jovan in mama Veronika mu tega nista nikoli zares odpustila: kot je večkrat dejal, je ob vsakem koncertu, ki ga je imel, prihranil dve vstopnici zanju, a nista nikoli prišla. Številne pesmi je posvetil ženi Oliveri, ki je bila ljubezen njegovega življenja. Z uspešno gimnastičarko, olimpijsko kandidatko, sta se spoznala leta 1979. Njegovo srce je osvojila z mojstrskim skokom v vodo. Zasnubil jo je kar po telefonu iz hotela v Umagu, saj je tam ugotovil, da je to ženska njegovega življenja. Še preden mu je odgovorila, je sedel v avto in se odpeljal k njej v Zrenjanin, od koder je doma.
Balaševića so pokopali včeraj v ožjem krogu na novosadskem pokopališču Novo groblje. Pogreba sta se udeležila tudi ljubljanski in novosadski župan Zoran Janković in Miloš Vučević. V Novem Sadu so razglasili dan žalovanja. Ajda Janovsky
Nikoli nista prišla na koncert
»Nekega dne boste obstali sredi neke dobro znane ulice, zazrli se boste v nebo in razumeli, zakaj se je vse zgodilo tako, kot se je. Globoko boste vdihnili novo življenje in s pogumnimi koraki krenili dalje, in razumeli boste, da je življenje prekratko, da bi bili nesrečni,« je eden od najbolj znanih in na spletu pogosto citiranih stavkov glasbenika, ki je veljal za kralja besed. Tako v življenju kot v svojih pesmih – Svirajte mi, jesen stiže Dunjo moja, Neki novi klinci, Prva ljubav, Lepa protina kči, Portret života mog, Odlazi cirkus in številne druge – je preprosto podajal globoke življenjske resnice. Ni se bal prepevati niti o družbenih niti o političnih temah. V več kot 40-letni karieri je izdal 15 albumov.
Bratje Janezi in državljanstvo
Balašević je iskreno verjel v bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Ko je Slovenija razglasila, da se bo osamosvojila, je bil iskreno razočaran. Grenkobo je izlil v pesem Laku noć bračo Janezi, katere besedilo Slovencem ni naklonjeno. Kljub temu je pozneje prav Slovenijo izbral za drugo domovino, zaprosil za državljanstvo in ga tudi dobil. Potem ko se je vrnil v Srbijo, je k nam rad in pogosto prihajal kot turist. Z ženo sta med drugim leta 2013 počitnikovala v Portorožu. »V Sloveniji smo pravzaprav domači gostje,« je takrat izjavil pred kamero.
Rodil se je 11. maja 1953. Kot otrok je sanjal, da bo postal nogometaš, že zelo zgodaj pa je začel pisati poezijo.
Šolanje na gimnaziji je opustil v tretjem letniku, ker mu niso ležale matematika, fizika in kemija. Pozneje je vseeno maturiral in se vpisal na študij geografije, a ga ni končal. Oče Jovan in mama Veronika mu tega nista nikoli zares odpustila: kot je večkrat dejal, je ob vsakem koncertu, ki ga je imel, prihranil dve vstopnici zanju, a nista nikoli prišla. Številne pesmi je posvetil ženi Oliveri, ki je bila ljubezen njegovega življenja. Z uspešno gimnastičarko, olimpijsko kandidatko, sta se spoznala leta 1979. Njegovo srce je osvojila z mojstrskim skokom v vodo. Zasnubil jo je kar po telefonu iz hotela v Umagu, saj je tam ugotovil, da je to ženska njegovega življenja. Še preden mu je odgovorila, je sedel v avto in se odpeljal k njej v Zrenjanin, od koder je doma.
Nizanje uspešnic
Njegova glasbena kariera je bila nizanje uspešnice za uspešnico. Že prva pesem U razdeljak te ljubim, ki jo je leta 1977 prepeval s skupino Žetva, mu je prinesla izjemen uspeh. Prodanih je bilo 180.000 plošč. Kljub temu pozneje v karieri nanjo ni bil najbolj ponosen – zdelo se je, da se je celo malce sramuje. S skupino Žetva se je po enem letu razšel in leta 1978 oblikoval zasedbo Rani mraz, s katero je ustvaril vrsto nepozabnih hitov, tudi Panonskega mornarja, s katerim je leta 1979 zmagal na splitskem festivalu, in Računajte na nas, ki je postala nekakšna jugoslovanska himna mladih. Po uspešnici Priča o vasi Ladačkom se je s skupino razšel in leta 1982 začel samostojno kariero ter pri priči navdušil. Boža zvani Pub, Pesma o jednom petlu in Lepa protina kći so le trije v vrsti hitov, ki jih je ustvaril. Oboževali so ga po vsej bivši Jugoslaviji. Njegovi koncerti so bili razprodani, njegove pesmi so se prepevale na zabavah in druženjih. Rad in pogosto je nastopal tudi v Sloveniji. Leta 2017 je razprodal Križanke, leto zatem pa nastopil v ljubljanskih Stožicah, leta 2019 pa v Cankarjevem domu. S koncertom v Stožicah je zaznamoval častitljivo 40. obletnico delovanja, ob tej priložnosti pa je v Ljubljani predstavil prvi del svoje dvojezične avtobiografske knjige Koledar mojega otroštva/Kalendar mog detinjstva, ki je izšla pri novosadski založbi Balbelo. Še posebno mu je bil pri srcu Maribor, v katerem je preživel nekaj časa zaradi razmer v Srbiji v času Miloševićevega režima. Iz hvaležnosti mestu, ki ga je toplo sprejelo, je tam večkrat nastopil zastonj in se pogosto vračal.
Balaševića so pokopali včeraj v ožjem krogu na novosadskem pokopališču Novo groblje. Pogreba sta se udeležila tudi ljubljanski in novosadski župan Zoran Janković in Miloš Vučević. V Novem Sadu so razglasili dan žalovanja. Ajda Janovsky