Preden je Rebeka Dremelj šla pod nož, je možu izrekla te besede

Rebeka Dremelj bo kmalu na torti upihnila 40 svečk, a danes piha svojo peto. »Ta peta danes absolutno pomeni več. Pomeni mi zmago nad samo seboj,« je zapisala (nelektorirano). »Hvala Bogu je anastezija prijela takoj, da niti nisem imela veliko časa za razmišljati. Dolgo časa me ni bilo iz operacijske, pravi mož. Jaz ne vem. Vem samo, da so bile moje prve besede, ko sem se začela prebujati " I like to move it, move it". Vsi so se smejali. Tudi jaz se danes. Ampak hej, moja podzavest je že očitno vedela, da bom še veliko "muvala" okoli.«

Pred petimi leti je namreč Rebeka možu na Golniku rekla: 'Adijo, se vidiva' – in upala, da se bosta res.


Od tistega trenutka je zelo spremenjena. Pomembne stvari so postale neprecenljive, nepomembne pa zares nepomembne: »Odrezala sem vse, kar mi je kradlo energijo. Izbrisala vse odnose, ki so bili zgolj zato, da so bili. Vsi, ki me poznajo že več let, pravijo, da sem se res zelo spremenila. In prav je tako. Zrasla sem. Začela sem se zavedati, kaj je v življenju zares pomembno. To ni denar, o katerem vsi ta trenutek zgubljamo preveč besed, ker nam vsem neverjetno hitro odteka, to ni slava, to ni nič drugega kot zdravje! Če ga imamo, lahko slavo, denar, odnose, ljubezen zgradimo, ustvarimo. Če tega nimamo, nam nobena še tako brezpogojna ljubezen ne bo pomagala.«

Rebeka je prepričana, da bomo tudi iz te bitke, ki jo bijemo danes, odšli kot zmagovalci. »Takrat sem vedela sama zase, da bom zmagala. In vem tudi danes! Bomo! Odšli bomo iz te bitke močnejši, modrejši, pozornejši drug do drugega, bolj razumevajoči, bolj razgledani (no, vsaj nekateri), bolj spoštljivi in, no, tudi malo debelejši.« Ob tem opozarja na ljudi, ki bijejo bitke s seboj. »Veliko hujše bitke, kot sem jo jaz pred petimi leti. Ne pozabimo tega. Držimo pesti zanje in že zaradi njih bodimo odgovorni, kajti vse to so mame, očetje, tete, strici, bratje, sestre. Vse najboljše vsem nam in rožice za vas!«