Priljubljena citrarka premagala strah: Postajalo mi je vroče, grabila me je panika
Na povabilo slovenskega veleposlanika Bojana Pograjca v Varšavi je naša citrarka Tanja Zajc Zupan skupaj s pevcema Tejo Saksida in Gregorjem Ravnikom izvedla koncert ob dnevu državnosti. »Imeli smo to čast, da smo igrali in peli za mednarodni diplomatski zbor, prišli so nas poslušat tudi Slovenci, ki živijo na Poljskem. Koncert je bil kar ganljiv, saj smo slovensko pesem ponesli tisoč kilometrov daleč od doma, gostje pa so bili zelo navdušeni nad zvenom mojih citer, ki jih sicer ne poznajo. Seveda pa tudi nad petjem mojih dveh glasbenih prijateljev. Žal se je moral Gregor že dan po koncertu vrniti v Slovenijo, s Tejo pa sva si vzeli čas in si ogledali še nekaj znamenitosti,« je vtise strnila naša citrarka.
»Ogledali sva si staro mesto ter muzej francosko-poljskega genija Frederica Chopina, ki je bil najbolj priljubljen in vpliven pianist in skladatelj 19. stoletja. Imeli sva srečo, da sva lahko slišali krajši koncert njegovih del, in to je bilo res nepozabno doživetje,« še pove. Dekleti sta uživali tudi v Krakovu ter obiskali nemško koncentracijsko taborišče iz druge svetovne vojne Auschwitz-Birkenau. »To je bilo res žalostno doživetje, saj je bil glavni namen taborišča iztrebljanje ljudi na najbolj krut način, in zdi se, da človeštvo v 80 letih v tem pogledu ni nič napredovalo. Človek se resnično zamisli, v kakšnem svetu živimo,« še pravi glasbenica.
Še isti dan sta obiskali rudnik soli Wieliczka in se po 800 ozkih stopnicah spustili 130 metrov v globino, kar je bila za Tanjo stresna preizkušnja, saj ima klavstrofobijo. »Moj strah je bil upravičen. Na približno četrtini poti smo se ustavili, ker je bila pred nami gneča. Vse bolj mi je postajalo vroče, grabila me je panika. Ne znam povedati, kako je hudo, ko misliš, da boš kar umrl. Teji sem rekla, da ne bom zmogla, da me bo konec. Nisem štela stopnic in nisem vedela, kdaj bomo prišli do najnižje točke, kjer je večji prostor. Teja je bila modra in se je vmes dobronamerno zlagala, da smo že čez polovico. Globoko sem dihala in se spomnila, da sem bila v podobnem rudniku v Romuniji. Rekla sem si, če sem preživela takrat, bom tudi zdaj. Zame to ni bil mačji kašelj, sem bila pa ponosna nase, da sem zmogla in premagala strah,« še pove Tanja, ki se je domov vrnila polna lepih vtisov. S Tejo in Gregorjem se bodo na Poljsko vrnili še letos, saj so dobili povabilo na koncert v Gdansku.
