Po 19 letih slikanja za Playboy je Slovenec presenetil z novico

Mednarodno priznani fotograf Aleš Bravničar je presenetil z novico, da po 19 letih končuje sodelovanje z moško revijo Playboy. Čeprav Ljubljančan v karieri počne še marsikaj drugega kot fotografira gole ženske, je prav po tem delu najbolj znan. A časi se spreminjajo, zanimanje za moške revije pa upada. Celo v ZDA po novem Playboy izhaja na tri mesece, pa še to zgolj v elektronski obliki.

Erotične fotografije, ki je že leta obroben del njegove kariere – ta poleg komercialne fotografije za velike naročnike obsega tudi pisanje in fotografiranje reportaž in potopisov, vlogo direktorja fotografije, režijo TV-oglasov in glasbenih spotov –, ne namerava povsem opustiti. Na slovitem spletnem portalu Only fans, kjer imajo danes profil številni zvezdniki, denimo Cardi B in Niki Minaj, bo naročnikom še naprej ponujal sveže in ekskluzivne fotografije golih lepotic.

Prvi mu je poziral Emonec

Strast do fotografiranja se je pri njem rodila že zelo zgodaj, pri 11 letih. »Takrat sem prvič dobil v roke očetovo leico in bil čisto navdušen. Naša družina je imela prej t. i. trotlziherje s filmom formata 110 pocket, ki je bil čisto majhen in neoster, leica pa je prva uporabila perforirani 35mm film, ki smo ga pred več kot sto leti poznali v filmskem svetu. Sijoči krom je bil kriv, da sem začel malce fetišizirati fotoaparate,« se spominja. Prvega si je kupil pri 14, z denarjem, ki ga je zbral s poletnim delom na zavarovalnici.

»Sčasoma sem prišel do prvega aparata s samodejnim ostrenjem canon rebel, model za ameriški trg. Privoščil sem si lahko le rabljenega, pa še to na obroke. Z njim se mi je odprl svet,« je navdušen. Približno v tem času je njegov hobi počasi začel prinašati tudi denar. »Leta 1998 sem imel objavljeno prvo naslovnico. To je bila revija Ljubljana, glasilo MOL, na njej pa je bil kip Emonca,« pove. Oče je bil zelo ponosen in si je naslovnico obesil na omaro.

V razcvetu revijalnega tiska je po povabilu starega prijatelja z dvorišča pristal na Delu Revijah, najprej kot sodelavec revije Smrklja, pozneje pa tudi številnih drugih edicij, Jane, Stopa, Eve, L&Z ter njemu tako ljube Modne. Prav modna fotografija, ki jo je delal zanjo, ga je še posebno pritegnila. »Kmalu je v Slovenijo prišel Cosmopolitan, ki je bil nekaj svežega in strogo nadzorovanega iz ZDA glede dizajna in oblike revije. Potem je prišla Elle in s Francozi smo posneli editorial in naslovko za prvo številko pred več kot 10 leti,« opisuje prehod, ki ga je po naključju ponesel k snemanju razgaljenih deklet.

»Leta 2001 so potrkali na vrata Cosmopolitana iz sosednje pisarne, v kateri je nastajal Playboy, in me vprašali, ali bi bil pripravljen kaj posneti tudi zanje. Moje prve posnetke za Playboy z Nike Zalokar, hčerko igralca Josa Zalokarja, so objavili tudi v ameriškem Playboyu, kar je bila res velika čast. Tako sem postal prvi Slovenec, ki je objavil svoje fotografije v ameriški izdaji te revije,« se spominja.

Nov slog

Po krajšem premoru, med katerim je delal za novo revijo Maxim, se je vrnil na Playboy z novo vizijo, kakšne naj bodo razgaljene lepotice.

»Nisem bil več pripravljen delati dupleric. Poleg tega sem želel delati veliko bolj modne fotografije z manekenkami in top modeli in ne le z dekleti s sosednjih ulic, kar je bila Playboyeva filozofija. Modne zgodbe z delno goloto so bile takrat v svetovnem merilu dokaj nepredstavljive, a sta bila predsednik uprave in uredniški direktor izjemno odprta za nove ideje, pa so dejali, da poskusimo,« pripoveduje. Na prvih takšnih fotografijah, posnetih v Afriki, je bila manekenka Sandra Marinović.


Odslej je posnel več kot 50 tovrstnih zgodb po vsem svetu, t. i. piktorialov. V primerjavi z duplerico so to bolj modne fotografije, dekleta na njih pa niso tako zelo razgaljena. Ena, izvezena v posebni tehniki, je celo dobila svoje mesto v razvpitem dvorcu lastnika Playboya Hugha Hefnerja. »Fotografijo Natalije Osolnik, našega top modela, so pri podjetju Ercigoj razvili z revolucionarno tehniko prenosa fotografij na vezenje. Fotografija s kamelo je bila zelo barvita, posneta je bila v Indiji. Za njeno izdelavo so potrebovali 10 kilometrov sukanca 65 različnih barv, 1,800.000 vbodov. Stroji so delali tri tedne. Naredili so štiri takšne slike in eno poslali Hefnerju. Dva meseca ni bilo nobenega glasu in mislili smo, da je ob številnih darilih, ki jih prejema, naše spregledal. Potem pa smo prejeli elektronsko pošto s fotografijo Hefnerja ob sliki. V resnici jo je uokviril in obesil v dvorcu. Kakšen neverjeten občutek, da tvoja slika visi v Playboyevem dvorcu! Prav tvoja, izmed vseh, ki so v 67 letih Playboya izhajale vsak mesec. Bil sem čisto iz sebe!« se spominja.

Ljubljenec znanih Slovenk

To pa ni bila prva čast, ki jo je slovenskemu fotografu izkazal legendarni Hugh Hefner. »Nekaj let prej sem bil pri njem na obisku. Povabljen sem bil za zasluge, ker smo z našo slovensko edicijo dosegli neverjeten uspeh. Bila je na splošno druga najbolje prodajana edicija na število prebivalcev v zgodovini. Hefner je daroval milijon dolarjev za obnovitev hollywoodskega znaka in potem je v zameno dobival filme hkrati s hollywoodskimi premierami v svoj domači kino. Povabili so me na eno, na takšne dogodke je menda sicer vabil le najbolj intimne prijatelje,« pove.


Nad Aleševimi fotografijami pa ni bil navdušen le slavni milijonar, same lepe besede o njegovem delu so imele tudi mnoge znane Slovenke. Te so se vse od začetka Aleševega sodelovanja s Playboyem pojavljale v rubriki Sanjsko dekle na tretji strani revije in so bile nekoliko manj razgaljene kot tiste na sredini. Prva je bila Pika Božič, sledile so Katarina Čas, Iva Krajnc, Anja Tomažin, Tjaša Železnik in Maja Martina Merljak, ki je o njem dejala: »Aleš Bravničar je odličen, ne samo odličen, izvrsten fotograf! On bi še zlobno čarovnico spremenil v dih jemajočo vilo.«

Velika želja

Delal je tudi oglasne kampanje za številne znane slovenske blagovne znamke in velike naročnike, kar je bil pravzaprav osrednji del njegove kariere, a so veliko manj odmevale kot njegovo delo pri moški reviji.


»Playboy je bil zagotovo eden od prelomnih korakov, ponudil mi je veliko užitkov in tip fotografiranja, v katerem sem najbolj užival. Hkrati pa je bil tudi svojevrsten minus, zdaj me vsi poznajo zgolj po tem. In me sprašujejo, kaj bom počel po Playboyu. Vsem odgovarjam, da natanko isto kot prej – še naprej se bom ukvarjal z režijo, fotografijo za naročnike in kot direktor fotografije sodeloval v TV-oglasih. Med dobrimi časi za revije in tiskane medije je bil to za vse soliden vir zaslužka, zdaj revije ne dajejo več nič. Sem pa vztrajal do trenutka, ko sem začutil, da moram oditi. Zadnja številka z mojimi fotografijami je izšla 18. septembra. Želim jim vse najboljše, res odhajam z neizmernim spoštovanjem do te blagovne znamke, prijateljsko in brez kakršnih koli zamer, ampak čutim, da je tako prav,« pravi.

Nima najljubše fotografije, pravi. Posnetke prodaja doma in v tujini, cene pa se gibljejo od 50 evrov do nekaj tisočakov. Zasebno najraje fotografira na potovanjih, na katera se odpravi kar se da pogosto. Z družino so obiskali že nešteto čudovitih krajev na vseh koncih sveta, sam pa krepko čez 100 držav. »Rad gledam kraje, ki sami sebe ne bi radi videli v ogledalu,« pravi. Pa je navdušenje za fotografijo prenesel na hčerki, 13-letno Sarai in devetletno Trin?


»Poskušal sem. Za pusta sta bili obe fotografinji, a bomo videli, kaj bo prinesel čas. Naj se otroci sami odločajo, kaj bodo počeli v življenju,« sklene. Doda, da se bo zdaj še bolj osredotočal na režijo, saj je za njim že nekaj podvigov z režijskega stolčka – za Škodo, AMIS, Belinko in druge naročnike. Ena njegovih želja je posneti celovečerni film.