GOSTOVANJE
Resnico zavija v prijetne šale
Slovenec, doma na Štajerskem, Tone Partljič, je gostoval na Škrabčevi domačiji.
Odpri galerijo
V Hrovači, na Škrabčevi domačiji, sta v udobna naslanjača tokrat sedla urednica in novinarka Petra Vidali ter Tone Partljič, eden najvidnejših slovenskih komediografov in dramatikov, preizkusil pa se je tudi na političnem parketu.
Rodil se je v Mariboru in odraščal v njegovi okolici. Po diplomi iz angleškega in slovenskega jezika na mariborski pedagoški akademiji ga je pot zanesla v Ljubljano. Najprej je delal kot dramaturg v ljubljanski Drami, pozneje se je zaposlil v Mestnem gledališču ljubljanskem in se čez leta ponovno vrnil v Dramo. Mojster besed, komik in ljubitelj drame se ni mogel upreti bližini slovenske hiše demokracije. Ali ga je zgolj premamila arhitektura mogočne štirinadstropne stavbe na Šubičevi ali ga je le dajal firbec, kaj se tam dogaja, nam ni zaupal. Povedal pa je, da se v svojih štirinajstih letih delovanja v stranki ni nič kaj več prilagajal in kimal ali večkrat rekel prisilni da, kot je to počel v času svojega šolanja ali delovanja v gledališčih.
Ja, to je pač Partljič. Vedno brez dlake na jeziku. Dvorana Škrabčeve domačije se je tresla od smeha. Tone se je pošalil na svoj in še čigav račun. Vendar je tudi poudaril, da vedno sledi pozivu Frana Levstika, ki je v Popotovanju od Litije do Čateža zapisal, »da bi nam jako ustregel, kdor bi znal resnico zavijati v prijetne šale«.
Na široko se je iz prve vrste smehljal tudi resen in uspešen podjetnik Janez Škrabec, direktor podjetja Riko in prapranečak jezikoslovca Stanislava Škrabca.
Priložnost je Partljič izkoristil tudi za predstavitev svoje knjige Ljudje iz Maribora. Povedal je še, da se je v jeseni svojega življenja vrnil v Maribor, saj lahko piše samo tamkaj, v štajerskem okolju. Vendar se ne definira za Štajerca. Je Slovenec, ki ima na Štajerskem svoj dom. Zagotovo lepa lastnost in pomenljiv stavek. Slovenci se namreč zelo radi ločujemo. Po regijah, izobrazbi, soseskah, spolu, znamkah. Naj nam je ta njegov stavek v lep poduk.
Rodil se je v Mariboru in odraščal v njegovi okolici. Po diplomi iz angleškega in slovenskega jezika na mariborski pedagoški akademiji ga je pot zanesla v Ljubljano. Najprej je delal kot dramaturg v ljubljanski Drami, pozneje se je zaposlil v Mestnem gledališču ljubljanskem in se čez leta ponovno vrnil v Dramo. Mojster besed, komik in ljubitelj drame se ni mogel upreti bližini slovenske hiše demokracije. Ali ga je zgolj premamila arhitektura mogočne štirinadstropne stavbe na Šubičevi ali ga je le dajal firbec, kaj se tam dogaja, nam ni zaupal. Povedal pa je, da se v svojih štirinajstih letih delovanja v stranki ni nič kaj več prilagajal in kimal ali večkrat rekel prisilni da, kot je to počel v času svojega šolanja ali delovanja v gledališčih.
Ja, to je pač Partljič. Vedno brez dlake na jeziku. Dvorana Škrabčeve domačije se je tresla od smeha. Tone se je pošalil na svoj in še čigav račun. Vendar je tudi poudaril, da vedno sledi pozivu Frana Levstika, ki je v Popotovanju od Litije do Čateža zapisal, »da bi nam jako ustregel, kdor bi znal resnico zavijati v prijetne šale«.
Na široko se je iz prve vrste smehljal tudi resen in uspešen podjetnik Janez Škrabec, direktor podjetja Riko in prapranečak jezikoslovca Stanislava Škrabca.
Priložnost je Partljič izkoristil tudi za predstavitev svoje knjige Ljudje iz Maribora. Povedal je še, da se je v jeseni svojega življenja vrnil v Maribor, saj lahko piše samo tamkaj, v štajerskem okolju. Vendar se ne definira za Štajerca. Je Slovenec, ki ima na Štajerskem svoj dom. Zagotovo lepa lastnost in pomenljiv stavek. Slovenci se namreč zelo radi ločujemo. Po regijah, izobrazbi, soseskah, spolu, znamkah. Naj nam je ta njegov stavek v lep poduk.