Robert Friškovec, zaporniški duhovnik: Želel si je fajn ženo in otroke (VIDEO)
Robertova zgodba je izjemna, ker prikazuje, kako se lahko življenje nepričakovano obrne in nas vodi po poti, ki si je nismo nikoli predstavljali. Sprva je želel postati kirurg, a se je zaradi različnih življenjskih okoliščin in notranjih iskanj odločil za duhovniški poklic. Njegova pot ni bila klasična, saj je v Cerkev vstopil iz uporniškega vzgiba in radovednosti. Skozi opazovanje ljudi in njihove vere je začel odkrivati globlji smisel in povezanost z Bogom. Spraševali so ga tudi, ali je iz Udbe (takratne tajne policije). Vedno si je želel pet fajn stvari: »Fajn ženo, fajn otroke, fajn službo, fajn hišo in fajn avto,« nam je razkril, ampak nekdo zgoraj je imel zanj večje načrte. Opisal nam je svojo prvo pot v zapor, ko se je javil kot prostovoljec: »Tresel sem se. Tresel sem se zaradi tega, ker sem imel filmsko podobo o zaporu,« je povedal.
Z Nino Pušlar zapel v šovu in maševal na Rock Otočcu
Skozi leta je sprejel številne izzive, ki so zunaj klasičnih duhovniških okvirov, kot so nastopi v televizijskih oddajah in maše na nenavadnih mestih, kot je Rock Otočec. Verjame, da je pomembno nagovarjati ljudi tudi zunaj tradicionalnih cerkvenih prostorov in jim približati duhovne vsebine na njim dostopen način. »Tukaj je zelo pomembno postaviti meje. Ni vsak izziv izziv samo za to, da se vmes dokazuješ, ampak je pomembna vsebina, s čim lahko pravzaprav nekoga nagovoriš tudi z nekim korakom, ki ga narediš,« je povedal o svojih drznih izkušnjah zunaj duhovniških okvirov.
Zaporniki niso živali za rešetkami
Duhovni poklic je Robertu omogočil, da se posveti delu z ljudmi, ki so pogosto na robu družbe. Njegova izkušnja v zaporih in delo z zaporniki ter žrtvami kaznivih dejanj sta ga naučila, kako pomembno je poslušati in razumeti ljudi. Duhovni poklic mu omogoča, da pomaga ljudem najti smisel in upanje v težkih trenutkih. »Tam sem se naučil tega, da to ni živalski vrt, kjer gledamo kakega severnega medveda,« je spregovoril o ljudeh v zaporih. Veliko pozornosti posveča tudi žrtvam kaznivih dejanj, ki so pogosto prezrte: »Velikokrat rečejo, mene sploh nihče ne vpraša, kako se počutim. Pomemben je samo on oziroma ona, ki je storil kaznivo dejanje,« je povedal. V studio je prinesel tri osebne predmete, ki nosijo zanimive zgodbe.
Oglejte si še izbor preostalih ŠOKkastov, ki vas čakajo v naši zbirki.
Priporočamo
Komentarji:
Priporočamo
