S šestilom izbrali Ukrajino

Zagorjan Dejan Žujič je kot smučarski skakalec veliko prepotoval, a predvsem zaradi treningov in tekem. Kako pa je s tem, najbrž ni težko uganiti; hotel in tekme, ogledi pa med vožnjo tja in nazaj. Zdaj so potovanja drugačna, z manj naglice in več časa. Če se malce pošalimo, si v miru lahko na tleh ogleda vse, kar si je prej bežno iz zraka.

Od zadnjih potepanj Dejan izpostavi predvsem dve lanski, in sicer po Franciji in Ukrajini. Za Ukrajino, natančneje kraj Lvov, so se s prijatelji odločili po naključju. »Pogovarjali smo se, da bi šli nekam, kjer doslej še nismo bili. Ampak kako izbrati cilj in predvsem, kako se poenotiti?« Pa so se domislili, da bi s šestilom na zemljevidu preprosto odmerili radij 1000 kilometrov, naredili so krog in rešitev je bila na mizi. Črta je šla prav čez Lvov. Da bo potovanje vse prej kot dolgočasno in nekaj, česar še niso doživeli, se je izkazalo že pred prihodom v Ukrajino.

»Na meji je postopek vstopa v državo povsem drugačen. Dobiš kartonček, na katerem ti mora prehod z žigom potrditi tako carinik kot tudi vojak. Ker tega nisem vedel, sem ob pridobitvi enega žiga poskusil prečkati mejo, a so naš prehod zavrnili in nas poslali nazaj v vrsto, kjer smo morali postopek ponoviti,« pravi. Po več urah vožnje po luknjasti cesti pa so bili v Lvovu prijetno presenečeni.

»Mesto je povsem drugačno, kot smo mislili – urejeno, in takšen je bil tudi hotel. Ljudje so prijazni in turistična ponudba je pestra. Podaljšani vikend smo preživeli tako, da smo si ogledali mesto, se povzpeli na grajski hrib, obiskali vojni muzej in malo pokušali lokalne jedi. Te mi prav tako kot dolga vožnja do tja in nazaj niso bile ravno všeč, drugače pa lahko rečem, da sem v Ukrajini preživel prijetne dni v dobri družbi in da je mesto vredno ogleda,« pravi.
 

Za Roglo v Francijo

Potepanje po Ukrajini je bila sprostitev, obisk Francije pa izrazito športno naravnan. Potep je bil kratek, le tridnevni, a intenziven. S kolegi so se namreč odločili, da na kolesarski dirki podprejo nekdanjega skakalca, zdaj izjemnega kolesarja Primoža Rogliča. »To je bil zame prvi obisk francoskih Alp. Obiskali smo Bourg st. Maurice, La Rosiere in Alpe d'Huez. Potovanje je bilo zares aktivno, saj smo tudi sami kolesarili,« pojasni Dejan.

Do krajev v bližini prizorišč tekme so pripotovali s kombijem. Postavili so šotore in prenočili, naslednje jutro pa se s kolesi odpravili na vzpone, ki so bili cilji posameznih etap francoske dirke. »Bil sem očaran nad lepotami francoskih gora ter urejenostjo prelazov in cestne infrastrukture. Francija se mi zdi kot dežela čudovita, vsaj ta del, kjer smo bili,« opiše. Ljudi, običajev in načina življenja ni imel možnosti kaj veliko spoznavati, imeli so premalo časa, saj so bili zelo zaposleni z drugimi stvarmi. »Vseeno pa tam ne bi živel. Verjetno zato, ker sem v Sloveniji čisto zadovoljen.«


Ukrajine in Francije je za nekaj časa dovolj, čeprav sta bila obiska kratka. Kot pravi, bosta na vrsti kakšno tropsko otočje in skok k sosedom. »Moji dopusti so praviloma kar aktivni. Eden boljših, kar sem jih imel, je bil pred leti, ko sem se s kajakom podal na večdnevno veslanje okrog otoka Cres. Dopust je res za počivanje in polnjenje baterij, je pa treba tudi migati, hehe,« sklene 26-letnik.