KONCERT S TERASE
S slovensko pesmijo preglasil tesnobo
Mitja Ferenc s koncerti s terase povezal ljubljansko sosesko. Prifarski muzikanti v karanteni ustvarjajo nove uspešnice.
Odpri galerijo
Mitja Ferenc in Sašo Debelec v akciji FOTOGRAFIJE: Igor Modic
Matilda, zastonj na nas boš ti čakala, zastonj si koso nabrusila … Pesem Prifarskih muzikantov je v dneh, ko svet trepeta pred širjenjem novega koronavirusa, marsikomu navdih. Mitja Ferenc, sicer zgodovinar in profesor, je med tistimi glasbeniki, ki so odprli okna in stopili na balkone ter s pesmijo združili ljudi in sporočali, da se ne damo!
»Glasbeniki pogrešamo odre in svoje poslušalce. Na srečo imam teraso in lahko sem zapel zase, za sosede, za Zupančičevo jamo, Ljubljano, Slovenijo. Ker so ljudje vse bolj odpirali okna in se na varni razdalji zbirali na ploščadi, so se koncerti iz dneva v dan nadaljevali. Odziv sosedov je bil fenomenalen, ker pa se ukrepi v državi vse bolj rahljajo, se mi je 40. koncert zdel prava priložnost, da v soboto zadnjič zapojem s terase,« pravi Mitja Ferenc.
Navduševal je s 40 koncerti, za katere je izbral 111 pesmi, od popevk do narodno-zabavnih viž in ljudskih pesmi. »Naj bo za vsak okus nekaj, sem si mislil, tudi tisti, ki denimo ne poznajo ljudske glasbe, naj jo slišijo. In kar je najbolj pomembno; vse pesmi so v slovenščini. Ne smemo pozabiti na slovenske melodije in slovensko besedo, zakaj bi jih angleška in druga tuja muzika preglasila. Obujati moramo lepe zimzelene pesmi izpred 50 ali 60 let, vse od začetka slovenske popevke 1962. z Mandolino in Stanetom Mancinijem, spominjamo se skupine Bele vrane, iz 80. let skupine Prizma …, večkrat sem zapel Zeleno deželo skupine Victory. Na facebook sem dobival glasbene želje, če se je le dalo, sem se jih naučil in jih zapel. Bilo je kar veliko izzivov, a bili so mi v veselje,« razlaga Ferenc.
Na zadnjem koncertu se mu je na terasi pridružil Sašo Debelec, multiinštrumentalist, ki obvlada klarinet, flavto, piščal, saksofon, tamburin, kontrabas, mandolino … »Sašo, pridi v Ljubljano, sedem Prifarcev se nas ne more drenjati na majhnem balkonu, še vedno moramo biti narazen.« Sašo je s Prifarskimi muzikanti že nastopal v Cankarjevem domu, in ko se glasbeniki enkrat ujamejo med sabo, se običajno povežejo za vselej.
Prifarci niti v karanteni ne mirujejo. Ustvarjajo na domačem kavču, nekaj pesmi so skupaj posneli na daljavo, eno so ponudili oddaji Slovenski pozdrav. »Snemamo tudi z gosti, posneli smo Moja žena je kot violina, pridružil se nam je Andraž Hribar.
»V teh časih, ko moramo ostati doma, je izziv, da z domačimi inštrumenti in studijsko tehniko, ki jo imamo nekateri doma, posnamemo pesem. To bodo vseeno lepi spomini, ki jih bomo govorili svojim otrokom in vnukom,« sklene Ferenc. Tudi na njegovem zadnjem nastopu ni manjkala Avsenikova Slovenija, od kod lepote tvoje, s katero je sklenil vsak koncert s terase. Ponosno bo donela tudi na tradicionalnem velikem koncertu v Cankarjevem domu novembra letos in Prifarci, ki so predlani praznovali 30. obletnico, komaj čakajo, da letos zapojejo domovini in tako počastijo 30-letnico plebiscita o samostojnosti Slovenije.
Sosedje pravijo, da bodo njegove nastope pogrešali. Po koncertu je Mitja Ferenc poskrbel za presenečenje in poslušalcem razdelil svoje zgoščenke.
»Glasbeniki pogrešamo odre in svoje poslušalce. Na srečo imam teraso in lahko sem zapel zase, za sosede, za Zupančičevo jamo, Ljubljano, Slovenijo. Ker so ljudje vse bolj odpirali okna in se na varni razdalji zbirali na ploščadi, so se koncerti iz dneva v dan nadaljevali. Odziv sosedov je bil fenomenalen, ker pa se ukrepi v državi vse bolj rahljajo, se mi je 40. koncert zdel prava priložnost, da v soboto zadnjič zapojem s terase,« pravi Mitja Ferenc.
Navduševal je s 40 koncerti, za katere je izbral 111 pesmi, od popevk do narodno-zabavnih viž in ljudskih pesmi. »Naj bo za vsak okus nekaj, sem si mislil, tudi tisti, ki denimo ne poznajo ljudske glasbe, naj jo slišijo. In kar je najbolj pomembno; vse pesmi so v slovenščini. Ne smemo pozabiti na slovenske melodije in slovensko besedo, zakaj bi jih angleška in druga tuja muzika preglasila. Obujati moramo lepe zimzelene pesmi izpred 50 ali 60 let, vse od začetka slovenske popevke 1962. z Mandolino in Stanetom Mancinijem, spominjamo se skupine Bele vrane, iz 80. let skupine Prizma …, večkrat sem zapel Zeleno deželo skupine Victory. Na facebook sem dobival glasbene želje, če se je le dalo, sem se jih naučil in jih zapel. Bilo je kar veliko izzivov, a bili so mi v veselje,« razlaga Ferenc.
Svoji življenjski sopotnici Rosviti Pesek, priljubljeni TV-voditeljici, se je zahvalil, ker je snemala njegove koncerte.
Na zadnjem koncertu se mu je na terasi pridružil Sašo Debelec, multiinštrumentalist, ki obvlada klarinet, flavto, piščal, saksofon, tamburin, kontrabas, mandolino … »Sašo, pridi v Ljubljano, sedem Prifarcev se nas ne more drenjati na majhnem balkonu, še vedno moramo biti narazen.« Sašo je s Prifarskimi muzikanti že nastopal v Cankarjevem domu, in ko se glasbeniki enkrat ujamejo med sabo, se običajno povežejo za vselej.
Prifarci niti v karanteni ne mirujejo. Ustvarjajo na domačem kavču, nekaj pesmi so skupaj posneli na daljavo, eno so ponudili oddaji Slovenski pozdrav. »Snemamo tudi z gosti, posneli smo Moja žena je kot violina, pridružil se nam je Andraž Hribar.
Navduševal je s 40 koncerti, za katere je izbral 111 pesmi, od popevk do narodno-zabavnih viž in ljudskih pesmi.
»V teh časih, ko moramo ostati doma, je izziv, da z domačimi inštrumenti in studijsko tehniko, ki jo imamo nekateri doma, posnamemo pesem. To bodo vseeno lepi spomini, ki jih bomo govorili svojim otrokom in vnukom,« sklene Ferenc. Tudi na njegovem zadnjem nastopu ni manjkala Avsenikova Slovenija, od kod lepote tvoje, s katero je sklenil vsak koncert s terase. Ponosno bo donela tudi na tradicionalnem velikem koncertu v Cankarjevem domu novembra letos in Prifarci, ki so predlani praznovali 30. obletnico, komaj čakajo, da letos zapojejo domovini in tako počastijo 30-letnico plebiscita o samostojnosti Slovenije.
