Saša Lendero: Skregani in ločeni težko opazijo kaj drugega kot razlike med seboj

Na protestu v središču prestolnice je bilo med veliko množico ljudi opaziti tudi nekaj znanih obrazov. Med tistimi, ki so izražali svoje nestrinjanje z vladnimi ukrepi, je bila tudi ljubljenka slovenskih ljudskih src Saša Lendero, ki je na naše vprašanje, zakaj se je odločila za sodelovanje na shodu, ki so se sprevrgli v nasilne proteste, odgovorila, da je bila to zanjo težka odločitev.

»Premišljujem, kako bi odgovorila, da bi v medijskem enoumju zadnjih mesecev lahko sploh razložila, zakaj sem se protesta udeležila in, kaj se je tam dogajalo. Moja beseda in moj vtis proti desetinam današnjih naslovov in člankov v praktično vseh vodilnih medijih. Je sploh smiselno? Ne vem! Pa naj vseeno poskusim, zaradi ljudi,« je zapisala v odgovoru. »Zame, ki sem direktno odvisna od medijev ter naklonjenosti ljudi, ni težje odločitve kot to, da se izpostavim v situaciji, kjer so ljudje zelo razdeljeni in zelo občutljivi. Absolutno bi bilo mnogo lažje ostati tiho in doma. A sem se, čeprav razumljivo zelo težko, odločila da tvegam petindvajset let svojega dela in truda in konec koncev preživetje svoje družine.«



Izpostavila je, da v vseh svojih letih delovanja do zdaj ni bila strankarsko opredeljena, ampak da se je vedno postavila za stvari, v katere verjame, ne glede na to, kateri opciji so jih pripisovali. »Verjamem pač v univerzalno dobro, v pravico, resnico, svobodo in prijateljstvo ter dobronamernost med ljudmi, tudi takrat, kadar imamo različne nazore ali stališča,« je pojasnila in nadaljevala, že nekaj časa z bolečino in cmokom v grlu opazuje netenje razdora med ljudmi. »Ločevanje, hujskanje, kreganje! Ter enoumje! Ves čas izpostavljamo znanost. A znanost poganjajo dvom, različne informacije, komunikacija, soočenja nasprotujočih si hipotez in izsledkov ter svoboda besede. Če tega ni, moramo besedo znanost zamenjati z drugo. Morda dogma?«


 

Razpihovanje nasprotij

Priljubljena pevka pravi, da shod ni bil »protest divjakov, huliganov, vandalov in drhali, kot so večdesettisočglavo množico poimenovali mediji. Bil je shod ljudi, ki se ne morejo in ne želijo sprijazniti s pritiski, zastraševanjem, omejitvami in nelogičnimi ukrepi ter odloki. Ki ne sprejemajo omejevanja ene resnice na račun druge. Ki opazijo, kako zelo načrtno se seje sovraštvo med ljudmi, ki jih v resnici ne ločuje prav nič, razen odločitve o cepljenju s cepivi, ki so še vedno v poskusni fazi. Verjamem, da odločitev tako prvih, kot drugih ni bila lahka.« Dodala je, da se je zagotovo vsak odločil na podlagi informacij, ki so jih posamezniki imeli. »Zaradi razpihovanja nasprotij, poslušam v lokalu, kako dva cepljena moška na ves glas razpravljata, kako bi bilo odurne antivakserje treba pobrati po hišah, nasilno pocepiti, ali pa še bolje, kar postreliti. Po drugi strani berem ponižujoče komentarje nekaterih necepljenih, ki cepljene zmerjajo z ovcami in jim brez sočutja napovedujejo stranske učinke. In povejte mi, kam drugam naj pripeljejo naslovi in oddaje, kjer državljane s teatralnim patosom obveščajo, naj se necepljenim zahvalijo za to, ker jeseni ne bodo dobili zdravstvene oskrbe. Vsi vemo, kako deluje načelo deli in vladaj. Skregani in ločeni ljudje težko opazijo kaj drugega, kot razlike med seboj!«



Za konec je še dodala, da to ni bil shod zanikovalcev virusa ali proticepilcev. »To ni bil shod necepljenih proti cepljenim ali obratno. Nasprotno. Včeraj sem sem prav tam spoznala tudi ogromno število cepljenih, ki so stali ob boku z necepljenimi. Gre namreč za osnove demokracije, ki je bila v zadnjem letu in pol vladanja z odloki, spodkopana do temeljev, v vseh sferah zasebnega in javnega življenja.« Zapisala je še, da je večino časa stala v prvi vrsti in da je bil shod miren. Prepričana je, da je do izgredov prišlo po koncu in da so bili nastavljeni.