Sašo Hribar: Mi Melanio delamo lepo, prijazno, intelektualko, filozofinjo

»To so vulgarizmi.« Tako se je na naše vprašanje, kaj si misli o tem, da so v ameriški seriji Family Guy (Družinski človek) o Melanii Trump govorili, da so jo deportirali v Slovenijo, kjer se je obesila v zaporu, odzval slovenski komik Sašo Hribar.
 

---

Preberite tudi:
»Melanio so deportirali v Slovenijo, tam se je ...«

---

​»Takšna zadeva, ki je šla rez čez mejo, je bila včasih South Park. Pri nas so naredili en tak velik »​zajeb«​ na RTV-ju na božični večer, ampak tega nihče ni opazil. Takrat sem bil že svetnik na RTV-ju, mislil sem, da bo to eden največjih škandalov. Na božični večer so prikazali serijo, kjer so vohali mednožje Marije, Marijo so naredili totalno kurbetino. Ona je krvavela, ravno menstruacijo je imel kip in so invalidi vohali in lizali tisto menstruacijo. Grozljivo. Če greš v takšno vulgarnost, je bedno,« se spominja voditelj oddaje Radio Ga Ga in dodaja, da če hočeš danes v sistemu družabnih medijev na nekaj opozoriti, ​»opozoriš res samo z banalno vulgarnostjo, ki je presežek vsega, kar človek sploh lahko razmišlja, ko je na slabem tiru. Tega jaz ne bi počel.«
​
Hribar, ki si je v dolgoletni karieri zgradil sloves odličnega satirika in imitatorja, se spominja, da je bil v času nekdanje Jugoslavije in še nekaj let po osamosvojitvi Slovenije dialog zelo afektiven, prisotno je bilo spoštovanje; svoja stališča si zagovarjal, si pa spoštoval stališča drugega: »Dialog med tistimi, ki imajo moč, oblast, vpliv, je bil zelo afektivem. Satira je bila potem obrat tega, je bila sol na rano, je bila dostikrat žaljiva in nesramna, moramo priznati.« Če si hotel narediti razliko dveh potencialov, si moral biti toliko bolj agresiven. »Sedaj pa se je zadeva obrnila, se je dialog iz afektivnega diskurza šel v popoln sovražen diskurz. V političnem življenju se obračunava na najbolj podel način, na način, ko smo mi obračunavali, ko smo bili stari pet, šest let, ko smo kleli, noreli, se tepli in tako naprej. Skratka, primitivnost do nezavesti. Zato sem uvedel obrat od tega, mi imamo afektivni dialog, ne delamo več nekaj, ker je že tako samo po sebi tako uničujoče, agresivno. Mi delamo ljudi prijazne., simpatične, dobre, empatične, altruistične, integrativne … samo da niso tisto, kar v resnici v življenju so, pojasnjuje.
 

---

Preberite tudi:
Sašo Hribar: Za denar bi bil pripravljen delati vse

---

»Moje mnenj o Melaniji je, da je čisto ena »sponzoruša«, ki si je našla nekoga, ki ima veliko denarja. Že prvi vtis, vizualizacija Trumpa in Melanie, da vedeti, da trpi kot svinja, da bi si privoščila enega žrebca in bi skakala en teden. Trump je pa čisto navaden redneck (kmetavz, op. a.), ki mu je nagon, instinkt po preživetju omogočil, da je tako bogat poleg dediščine, ki jo ima. Sedaj nima smisla, da se na to obešamo. Mi Melanio delamo lepo, prijazno, intelektualko, filozofinjo, Trumpa pa obratnega, kot je; nekega kultiviranega človeka, ki je predan branju, družinskemu življenju, ki razmišlja metafizično, ki ima dobro filozofijo življenja, podkovano z obilo znanja,« Hribar pojasnjuje, kaj je ta obrat od satire. Odziv poslušalcev, pravi, je pozitiven. Ljudje se čudijo, koko lahko naredijo like simpatične in se morajo smejati nekomu, ki ga v resnici ne maramo, mu pravijo.
 

---

Preberite tudi:
Kaj bi dobila Melania, če se loči od Donalda
Strokovnjak: Ko je Trump gledal le nase, se je Melania snela z verige
Ste videli fotografijo, ki jo je objavila sestra Melanie Trump? (FOTO)

---

Takšen obrat od satire je Hribarju dosti bližje, »ker lahko skozi like izraziš svojo lastno osebnost. Jaz sem antipod tega, kar se v politiki dogaja in mi je ta pristop bistveno boljši kot prej, ko si moral vtirati sol na rano, ko so krvaveli.« Prepričan je, da bodo temu obratu od satire k empatičnosti, altruističnosti, k nečemu, kar se ljudem usede v srce, sčasoma sledili tudi drugi, »ker bo dialog v politični nomenklaturi šel čedalje bolj navzdol. Ko bomo končno katarzo satire doživeli v čisti ljubezni, v platonski ljubezni, doživljanje ljubezni same po sebi, se bodo politiki na soočenjih obnašali tako, kot se borci mešanih borilnih veščin, ko pred dvobojem naredijo novinarsko konferenco in se nasprotnika že tam stepeta v oblekah, kravatah … hkrati je šov, hkrati zares.«

»Ti nagoni, ta človeški instinkt, želja po maščevanju in krvi bo tako močna, da se bodo opredelili eni in drugi. Eni bodo za enega, eni za drugega, totalna razklanost bo nastala. Če govoriva o afektivnosti kot o prednosti uglajenega političnega življenja in ljudi, ki imajo moč in oblast, se je ravno obrat naredil. Slabši so sedaj kot tisti največji kriminalci. Če pogledaš kakšne brezdomce in narkomane, še oni znajo kaj lepega povedati, politiki pa so totalna nesramnost. In če hočeš satiro narediti, je treba narediti obrat. Če hočeš medijsko nekaj povedati, moraš delati razliko dveh potencialov; če je velik minus, moraš delati z velikim plusom, če je velik plus, z velikim minusom. Jaz po svojem značaju ne bi prisegel nekega nivoja primitivnosti v nobenem primeru, če bi pa že šel v primitivnost, bi jo pa matematično zakamufliral ali z besednim izrazom tako zavil, da bi šele eni razumeli, kaj sem hotel povedati,« pravi Hribar.