Savina o boleči vrnitvi v Slovenijo: Zdaj ko bi moral biti čas sprostitve, nas je napadel nov strah

Po dolgih dveh letih se je v domovino vrnila Savina Atai. Razkrila je, da so bili prvi dnevi njene vrnitve zaznamovani s slovesi, zato se tudi ni toliko javljala. Poslovila se je od prijatelja, za katerega še vedno ne more dojeti, da ga ni več. Šla je v Bohinj in obiskala hišo svoje pokojne babice. »Zdaj ko je hiša prazna, se šele zares zavem, da je več ni na zemlji.«

Savina je opisala, kako je bil njen Garrett prevzet, ko je prišel na pokopališče, saj ni vajen svečk na pokopališču. »Tako zelo so očarale Garretta. Sprehodila sva skozi pokopališče in na koncu sprehoda sem mu rekla: 'Pojdiva še enkrat do groba od babi, da se posloviva.' Takrat so se zvonovi, ki so se vmes popolnoma umirili, znova oglasili. Babica moja.«

V nadaljevanju je razkrila, da je v teh dneh trepetala za prijateljico, ki je bila ujeta v ukrajinskem Kharkivu. »Ujeta v Kharkivu se je skrivala v kleti vse prve dni vojne. Vsak dan sva bili v kontaktu in ne glede na to, kako zelo smo se vsi trudili, se dneve in dneve ni dalo urediti evakuacije.  Na kateri strani sem v tej vojni, so me večkrat vprašali te dni. Na strani nedolžnih ljudi. Alina je danes prispela na Poljsko. Vse, kar je v moji moči, bom naredila, da ji pomagam in se ji pomaga zgraditi novo življenje.«

Povedala je, kako je biti znova v v Sloveniji. »Najlepše. In istočasno boli. Bolijo slovesa. Boli videti, kako zelo sta nas pretresli in izčrpali zadnji dve leti. In zdaj, zdaj ko bi moral biti čas sprostitve, nas je napadel nov, legitimen strah. Tako blizu nas trpi toliko nedolžnih ljudi. In posledice tega, kar se dogaja, bodo vplivale na nas vse. Spominjam se babice in strupenega modrasa. Tako zelo pomembno bo ostati miren navkljub tako zelo resničnim skrbem in iz tega miru delovati, le tako ta strup ne bo vstopil v nas.«