NA DRUGEM KONCU SVETA
Savini se trga srce, ko spremlja razmere v Sloveniji
S soprogom živi na Novi Zelandiji, domovine pa ni obiskala že več kot eno leto.
Odpri galerijo
Savina Atai. FOTO: Facebook, Savina Atai
Mednarodna mojstrica obrazne joge in avtorica knjig Savina Atai živi na drugem koncu sveta. Svojim sledilcem je pojasnila, kakšne so razmere v Novi Zelandiji in kako se tam spopadajo z epidemijo. Kot pravi, se ji trga srce, ko spremlja razmere v Sloveniji in je zato po eni strani hvaležna, da živi na Novi Zelandiji, kjer so razmere zdaj pod nadzorom.
A po drugi strani ji je hudo predvsem zato, ker že več kot leto dni ni videla svoje družine v Sloveniji in ker ni mogla na pogreb babice, ki jo je imela neskončno rada. »Nikdar si nisem mislila,da bom gledala pogreb svoje ljubljene babice preko vibra«.
K sebi je poskušala pripeljati tudi družino in psičko Lotus, a zaman. »Vse možnosti sem preizkusila, ni možnosti, da pride do mene ali jo jaz pripeljem sem. Te možnosti ne bo, dokler bodo take razmere po svetu«.
In kako je Novi Zelandiji uspelo, da se je izvlekla iz primeža epidemije? »Marca in aprila smo imeli šest tednov lockdowna-z zelo sočutno, srčno in sistematično komunikacijo vlade, kar je pripomoglo, da smo se res vsi držali vsega in sodelovali. Nasploh so bila za vse enaka pravila in dogovori. Ves čas smo bili vključeni in vedeli, kakšne so stopnje, kako bo kaj potekalo. Tudi v tistem času maske niso bile obvezne. Se je pa Nova Zelandija takrat zaprla za zunanji svet - in še vedno ostaja zaprta. Vanjo se lahko vrnejo le rezidenti in državljani, a vsi, brez izjeme, morajo za 14 dni v posebej določen hotel, v karanteno. Notranje življenje poteka brez kakršnikoli omejitev, vmes je bil nekaj tednov Auckladnd v lockdownu,ostali deli Nove Zelandije ne. Trenutno nimamo nobenih primerov virusa (izven uradne karantene tistih,ki se vračajo v državo). Aplikacijo imamo na voljo - ni pa obvezna,« je dejala.
A po drugi strani ji je hudo predvsem zato, ker že več kot leto dni ni videla svoje družine v Sloveniji in ker ni mogla na pogreb babice, ki jo je imela neskončno rada. »Nikdar si nisem mislila,da bom gledala pogreb svoje ljubljene babice preko vibra«.
K sebi je poskušala pripeljati tudi družino in psičko Lotus, a zaman. »Vse možnosti sem preizkusila, ni možnosti, da pride do mene ali jo jaz pripeljem sem. Te možnosti ne bo, dokler bodo take razmere po svetu«.
In kako je Novi Zelandiji uspelo, da se je izvlekla iz primeža epidemije? »Marca in aprila smo imeli šest tednov lockdowna-z zelo sočutno, srčno in sistematično komunikacijo vlade, kar je pripomoglo, da smo se res vsi držali vsega in sodelovali. Nasploh so bila za vse enaka pravila in dogovori. Ves čas smo bili vključeni in vedeli, kakšne so stopnje, kako bo kaj potekalo. Tudi v tistem času maske niso bile obvezne. Se je pa Nova Zelandija takrat zaprla za zunanji svet - in še vedno ostaja zaprta. Vanjo se lahko vrnejo le rezidenti in državljani, a vsi, brez izjeme, morajo za 14 dni v posebej določen hotel, v karanteno. Notranje življenje poteka brez kakršnikoli omejitev, vmes je bil nekaj tednov Auckladnd v lockdownu,ostali deli Nove Zelandije ne. Trenutno nimamo nobenih primerov virusa (izven uradne karantene tistih,ki se vračajo v državo). Aplikacijo imamo na voljo - ni pa obvezna,« je dejala.
