Sebastjan Jeretič osvaja turnirje v bridžu
Sebastjan Jeretič, strokovnjak za komuniciranje in politični marketing, nekdanji piarovec in svetovalec različnim strankam in njihovim predsednikom, pa je tudi dolgoletni igralec igre s kartami, ki ni tako razširjena in poznana v Sloveniji.
Bridž (bridge), igra s kartami, ki ni zelo poznana v Sloveniji, toliko več pa v svetu. Kakšna igra je to, iz kje izhaja, je ali bo olimpijska disciplina?
»Bridž je miselni šport in del olimpijske organizacije skupaj z drugimi miselnimi športi, ki so go, šah, kitajski šah in dama. Obstaja ločena olimpijada za miselne športe, ker je na olimpijskih igrah prevelika gneča. Nekaj časa so se trudili, da bi se bridž in šah uvrstila na zimske olimpijske igre, a do tega ni prišlo. Še najbližje je bil na zimskih olimpijskih igrah 2006 v Torinu, ko je bil demonstracijska disciplina. Trenutno kaže, da bodo miselni športi ostali z ločenimi igrami. Gre za strateško igro, kjer par najprej opisuje svoje karte s posebnim "jezikom", da se pride do optimalne napovedi, koliko vzetkov lahko vzameš in ali boš igral z adutom ali brez aduta. Sama igra je potem enostavna glede pravil (višja karta vzame 'štih'), strateški pa je vrstni red, po katerem igraš, da narediš čim več vzetkov. Pri tem se seveda nasprotni par trudi enako. Vsekakor je izjemen možganski trening, celo bolj kompleksen od drugih miselnih športov. Tam je situacija vedno jasno vidna na tabli in gre predvsem za fokus in priklic dolgoročnega spomina glede strateških potez v neki situaciji. Pri bridžu pa je najprej obremenjen delovni spomin, ker je pomembno spremljati čisto vsako karto, ki jo igrajo nasprotniki, ker na tej podlagi tehtaš, kakšna je razdelitev in nato, kako v taki situaciji strateško odigrati. Vsekakor pa so vsi miselni športi pomemben trening in predvsem preventiva pred demenco, ki postaja ena glavnih težav razvitega sveta. Seveda je osnova gibanje, prehrana in spanje, a pika na i pri preventivi je prav druženje in možganski trening. Za mlade pa je to odličen trening miselnih sposobnosti in strategije, ki pomaga tudi pri karieri in vsakodnevnem sprejemanju odločitev. V nekaterih državah je že dolgo del šolskega kurikuluma. Pri nas pa so letos na ljubljanski univerzi prvič uvedli bridž kot izbirni predmet, kar je pomembna prelomnica za revitalizacijo tega miselnega športa pri nas.«
Kaj vas je navdahnilo, da igrate bridž in od kdaj?
»Bridž je v naši družini doma, ker sta turnirsko igrala tudi starša, oče pa je tudi organiziral turnir v Portorožu, ki je bil včasih eden največjih v regiji. Kot majhen sem spremljal turnirje in tudi pomagal sodniku, igrati pa sem začel v študentskih letih in potem kar dolgo nastopal na turnirjih in prvenstvih. Potem sem za približno 15 let prenehal zaradi kariernih obveznosti. Vrnil pa sem se povsem slučajno in pri tem nisem imel ravno sreče, ker sem začel igrati v ligi tri mesece pred izbruhom pandemije. Tako, da je to moja prva polna sezona od vrnitve. Seveda me je igra takoj spet zagrabila.«
V začetku decembra ste dosegli srebro na državnem individualnem prvenstvu, pred kratkim pa 4. mesto na turnirju. Kako potekajo tekmovanja, vedno z istim partnerjem?
»Partnerstva so po navadi trajna, ker tako uskladiš sistem komuniciranja. Seveda pa ni nujno, lahko igraš vsak turnir z drugim partnerjem, a vrhunske rezultate običajno dosegajo partnerstva, ki so dobro usklajena.
Individualno prvenstvo pa je bolj loterija, ker imaš vsako kolo drugega partnerja. Vsekakor pa so to zabavni turnirji.
Najbolj cenjena so prvenstva ekip, kjer za vsako ekipo igrata dva para in je primerjava rezultatov z istimi razdelitvami kart povsem direktna. Na parskih turnirjih pa se tvoj rezultat primerja s tisto polovico parov, ki igrajo na tvoji liniji.
Na parskih turnirjih ena linija parov ostane za mizo, drugi pa se premikajo iz mize na mizo. Na vsakem turnirju je tudi sodnik, ki poseže ob morebitnih napakah ali prekrških.«
Se lahko vsak prijavi na tečaj bridža ali obstaja neka selekcija? Koliko vaj je potrebno, da prideš do tekmovanj in turnirjev? Je to igra sreče ali izključno znanja?
»Na tečaj seveda lahko pride vsakdo. Za učenje je sicer potrebno nekaj truda, kar postavlja določen vstopni prag v igro, a tudi to ni prehudo. Predvsem terja nekaj časa, da razumeš osnovno logiko igre in se potem naučiš izhodiščnega sistema komuniciranja in seveda strategije igre in obrambe. Od tam naprej pa je tako kot pri vsaki stvari. Nekaj časa traja, da se priučiš strategije igre, potem pa se učenje nikoli ne konča.
Od tečaja do prvih klubskih turnirjev lahko kar hitro preskočiš, seveda pa traja nekaj časa za boljše in stabilne rezultate. Nekateri turnirji in predvsem prvenstva pa imajo določene omejitve glede ranga, ki ga potrebuješ, da se lahko prijaviš. Kot pri šahu, je tudi pri bridžu rang lista in mojstrski nazivi, ki se gradijo z leti. Bridge igra par proti paru in igra se s kartami, a pri tem ni dejavnika sreče, kot pri drugih igrah, ker ni važno, če dobiš "slabe" karte. Vsi namreč igrajo z istimi razdelitvami in potem se primerja, koliko točk dobiš s tvojimi kartami v primerjavi z drugimi pari. Karte se ne mešajo za mizo, ampak jih dobiš v posebnih žepkih, ki gredo potem na drugo mizo.«
