IZPOLNIL ŽELJO
Skok z mostu stane 5 evrov
Pevec Rudi Šantl je letos izpolnil veliko željo 92-letnemu prijatelju Jožetu; odpeljal ga je v Medžugorje, Mostar in Biograd.
Odpri galerijo
Mariborčan Rudi Šantl poletne dopustniške dni preživlja na hrvaškem otoku Hvar in v Izoli. Če je le mogoče, gresta z ženo večkrat do naše obale in se sprehajata ob morju. Tudi na novem, pravkar izdanem cedeju je morska pesem – Bilo je poletje.
Spomladi in jeseni, pogosto pa tudi pozimi, gre rad v hribe, z ženo se z avtom večkrat podata na izlete z avtom, ki so zaradi oddaljenosti že kar prava potovanja.
Nazadnje se je Rudi odpeljal v Medžugorje in Mostar, a tokrat s sabo ni vzel žene, ampak prijatelja. Naredila sta lepo turo. »Izlet je bil čisto spontano naključje. Prijatelj Jože iz Jurovskega Dola pri Lenartu si je zelo želel obiskati Medžugorje in me je prosil, ali bi ga peljal tja, saj še nikoli ni bil,« pravi.
Spoznala sta se, ko mu je Rudi prepeval na rojstnem dnevu, in se spoprijateljila. »Dopolnil je 92 let in je v odlični kondiciji. Človek težko verjame, koliko energije je v njem. Ne miruje, prav nasprotno. Med drugim v svoji delavnici izdeluje božje in Marijine podobe, lesene skulpture in celo velike obcestne križe. Tudi meni je izdelal tablico z naslovom in hišno številko na vikendu,« pravi.
Ker si je Jože nadvse želel videti Medžugorje, mu je Rudi izpolnil željo in vandrovca sta se podala na pot. »Bilo je fantastično, tudi med vožnjo nisva imela težav. Med najinim obiskom je bilo celo kar 34 stopinj! Domačini so prijazni in nadvse sva uživala. Jože je bil vesel, da se mu je izpolnila želja,« poudari Rudi.
Med izletom v Medžugorje sta si rekla, zakaj ne bi skočila še kam, če sta že tam. In sta odšla še do Mostarja, od tam pa še na morje. Vreme lepo, dobra družba brez omejitev – kdo bi si želel še več? V Mostarju sta si želela ogledati sloviti most, s katerega skačejo v reko Neretvo globoko spodaj.
Žal ni bilo tekme v skokih z mostu, le domačini so skakali – za plačilo. »Malce sva bila zares presenečena, saj so bila v preteklosti tu vsakoletna tekmovanja v skokih. No, verjetno so bila že mimo, saj sva bila v Mostarju že zunaj glavne poletne sezone. Enemu od fantov sva dala pet evrov, da je skočil, in sva tako skok videla v živo. Skočiti pa ni zamikalo nikogar od naju, hehe,« doda.
Čeprav jima štrbunk v Neretvo ni padel niti na kraj pameti, sta si vseeno zmočila noge. Ob vračanju proti domu si je Jože zaželel stopiti v morje. »Odločila sva se, da greva do Pirovaca, kjer se je namočil. Sva pa imela manjšo nezgodo. Na poti iz vode si je kolena odrgnil na kamenju in mu je bilo treba pomagati. Malce mu je tekla kri, a na srečo sva imela s seboj domačo slivovko, s katero sva jih namazala. Malo sva je še popila in je bilo vse v redu.« Potep sta končala v Biogradu na kalamarih, potem pa je bilo treba počasi proti domu.
»Bilo je nepozabno in oba sva uživala. Vesel sem tudi, da sem Jožetu izpolnil veliko željo, obenem pa sem se tudi sam imel dobro,« še sklene Rudi Šantl.
Spomladi in jeseni, pogosto pa tudi pozimi, gre rad v hribe, z ženo se z avtom večkrat podata na izlete z avtom, ki so zaradi oddaljenosti že kar prava potovanja.
Nazadnje se je Rudi odpeljal v Medžugorje in Mostar, a tokrat s sabo ni vzel žene, ampak prijatelja. Naredila sta lepo turo. »Izlet je bil čisto spontano naključje. Prijatelj Jože iz Jurovskega Dola pri Lenartu si je zelo želel obiskati Medžugorje in me je prosil, ali bi ga peljal tja, saj še nikoli ni bil,« pravi.
Spoznala sta se, ko mu je Rudi prepeval na rojstnem dnevu, in se spoprijateljila. »Dopolnil je 92 let in je v odlični kondiciji. Človek težko verjame, koliko energije je v njem. Ne miruje, prav nasprotno. Med drugim v svoji delavnici izdeluje božje in Marijine podobe, lesene skulpture in celo velike obcestne križe. Tudi meni je izdelal tablico z naslovom in hišno številko na vikendu,« pravi.
Ker si je Jože nadvse želel videti Medžugorje, mu je Rudi izpolnil željo in vandrovca sta se podala na pot. »Bilo je fantastično, tudi med vožnjo nisva imela težav. Med najinim obiskom je bilo celo kar 34 stopinj! Domačini so prijazni in nadvse sva uživala. Jože je bil vesel, da se mu je izpolnila želja,« poudari Rudi.
Med izletom v Medžugorje sta si rekla, zakaj ne bi skočila še kam, če sta že tam. In sta odšla še do Mostarja, od tam pa še na morje. Vreme lepo, dobra družba brez omejitev – kdo bi si želel še več? V Mostarju sta si želela ogledati sloviti most, s katerega skačejo v reko Neretvo globoko spodaj.
Žal ni bilo tekme v skokih z mostu, le domačini so skakali – za plačilo. »Malce sva bila zares presenečena, saj so bila v preteklosti tu vsakoletna tekmovanja v skokih. No, verjetno so bila že mimo, saj sva bila v Mostarju že zunaj glavne poletne sezone. Enemu od fantov sva dala pet evrov, da je skočil, in sva tako skok videla v živo. Skočiti pa ni zamikalo nikogar od naju, hehe,« doda.
Spoznala sta se, ko mu je Rudi prepeval na rojstnem dnevu.
Čeprav jima štrbunk v Neretvo ni padel niti na kraj pameti, sta si vseeno zmočila noge. Ob vračanju proti domu si je Jože zaželel stopiti v morje. »Odločila sva se, da greva do Pirovaca, kjer se je namočil. Sva pa imela manjšo nezgodo. Na poti iz vode si je kolena odrgnil na kamenju in mu je bilo treba pomagati. Malce mu je tekla kri, a na srečo sva imela s seboj domačo slivovko, s katero sva jih namazala. Malo sva je še popila in je bilo vse v redu.« Potep sta končala v Biogradu na kalamarih, potem pa je bilo treba počasi proti domu.
Poletne dopustniške dni preživlja na hrvaškem otoku Hvar in v Izoli.
»Bilo je nepozabno in oba sva uživala. Vesel sem tudi, da sem Jožetu izpolnil veliko željo, obenem pa sem se tudi sam imel dobro,« še sklene Rudi Šantl.