Skrbi za zapuščene muce

Pevka Brigita Šuler in njen mož Maks sta ljubitelja živali, a čeprav živita v hiši, jih nimata. Njuna urnika sta namreč tako zapolnjena, da bi bila skrb za hišnega ljubljenčka povsem nemogoča. »Me pa zdaj, v času epidemije, večkrat zagrabi želja po kakšni muci, a imava z Maksom pomisleke. Kaj pa, če bi bila veliko zdoma? V tem primeru bi bila zelo neodgovorna,« pravi.

Kljub temu bi lahko rekli, da jih imata kar nekaj, čeprav se sliši še tako nelogično. Skrbita namreč za kosmatinke v bližini term na prostem blizu svojega doma. »Edine prebivalke v tem času so mačke. Te tam živijo in jih hranijo turisti oziroma lastniki vikendov, seveda pa najbrž pridejo tudi na vrata kakšne restavracije,« pove. Kljub trenutni situaciji so muce lepo rejene. Hranit jih prihajajo različni sprehajalci in člani Društva za zaščito živali Posavje. Društveni aktivisti jih sicer oskrbujejo redno in vse leto. Kljub situaciji, naveličanosti, prestrašenosti, nevednosti in kdo ve čemu vse se ljudje še vedno spomnijo tudi na živali. Te imajo za zdaj dovolj hrane, si pa želijo človeške bližine in topline. K ljudem, ki so jih vajene, muce vedno pritečejo, če so kje blizu in če te slišijo.


»Uživajo med božanjem in vesele so družbe, saj so radovedne. Ko denimo prideva midva, nama sledijo med sprehodom kot turistične vodnice,« pravi pevka. Ker pomagata skrbeti za nikogaršnje živali, nista preveč žalostna ali prikrajšana, ker nimata doma svoje. Prav nasprotno. Menita, da je to odličen način za vsakogar, ki ima rad živali, pa jih zaradi pomanjkanja časa in drugih razmer ne more imeti. V zavetiščih in društvih za zaščito živali pa so vedno veseli tudi posvojiteljev na daljavo.

»Gre za obliko pomoči živalim pod njihovim okriljem. Postaneš lahko boter kateri od njih, pomagaš s finančnimi prispevki za oskrbo, prihajaš posvojeno žival sprehajat in podobno. Te živali so neverjetno hvaležne za takšna druženja in lepo bi bilo, da bi bilo ljudi, ki tako ali drugače pomagajo pomoči potrebnim živalim, čim več,« še pravi Brigita.