Slovenska igralka objavila ganljiv zapis o svoji preminuli mami: zdaj jo čuti še močneje (FOTO)
Odlična slovenska igralka Mojca Fatur, ki je že dlje časa v zvezi z vsestranskim Klemnom Slakonjo, je na instagramu objavila zelo lep in ganljiv zapis, s katerim se je spomnila na svojo mamo, ki je, kot je zapisala, umrla pred petimi leti. Tik pred smrtjo so ji diagnosticirali raka na jetrih.
»Zanimivo, da jo zdaj, ko bivava v različnih dimenzijah, čutim močneje kot kdajkoli poprej. Kot bi za časa njenega življenja med nama stale vse maske, vloge in neizrečene besede (pa tudi tiste, ki so bile izrečene, a bi bilo bolje, da ne bi bile) ter neizživeta dejanja. Zdaj pa se mi zdi, da jo prvič čutim v njeni pristni esenci. Na vsakem koraku čutim njeno podporo… iskreno, ljubečo, spoštljivo. Nenavaden občutek, priznam, da imava z mami zdaj boljši odnos kot pred njenim odhodom,« je Mojca zapisala.
Od njene mame so se morali posloviti zelo hitro. Kot pravi, je od diagnoze raka na jetrih pa do smrti minilo le 12 dni. Ker se pred diagnozo nista pogovarjali o tem, kako želi biti pokopana, jo je morala to vprašati tik pred slovesom. Mama ji je povedala, da želi, da se jo strese v morje in da je zadnje slovo preprosto ter samo z najožjo družino. »Brez sveč, brez rož, še brez njene fotografije smo se poslovili. Samo s silno ljubeznijo v srcih. S hvaležnostjo za vse, kar nam je bilo dano preživeti skupaj. Na odprtem morju je ladjica dvakrat zaokrožila,« je zapisala slovenska igralka.
Razkrila je tudi, da njen oče vsako leto naredi zelo lepo gesto. Četudi je bil od njene mame ločen vrsto let, na obletnico njene smrti po morju pošlje cvetje.
Spodaj objavljamo njeno celotno sporočilo:
Na današnji dan pred petimi leti je moja ljuba mami slekla svoje fizično telo in zdrsela za tančice.
Zanimivo, da jo zdaj, ko bivava v različnih dimenzijah, čutim močneje kot kdajkoli poprej. Kot bi za časa njenega življenja med nama stale vse maske, vloge in neizrečene besede (pa tudi tiste, ki so bile izrečene, a bi bilo bolje, da ne bi bile) ter neizživeta dejanja. Zdaj pa se mi zdi, da jo prvič čutim v njeni pristni esenci. Na vsakem koraku čutim njeno podporo… iskreno, ljubečo, spoštljivo. Nenavaden občutek, priznam, da imava z mami zdaj boljši odnos kot pred njenim odhodom.
Vse se je odvilo nepričakovano hitro. Od diagnoze raka na jetrih do smrti je minilo pičlih 12 dni. Nikoli se nisva pogovarjali o tem, kako želi biti pokopana. Zato sem vedela, da ne smem odlašati in da moram izpljuniti to sila zoprno vprašanje še preden pade v jetrno komo.
»V morje. V morje me stresite,« je rekla s pogledom uprtim v nebo. »In brez vseh kolobocij. Samo najožja družina. V miru želim oditi,« me pogleda v oči in se nasmehne.
Brez sveč, brez rož, še brez njene fotografije smo se poslovili. Samo s silno ljubeznijo v srcih. S hvaležnostjo za vse, kar nam je bilo dano preživeti skupaj. Na odprtem morju je ladjica dvakrat zaokrožila.
Galebi so s sabo prinesli vetrič, ki je zavrtinčil rožne listke, ki smo jih, mami v spomin, predali morju. Na gladini so se zarisali krogi iz pepela, med katerimi so plavale ribe.
Fanta sta bila takrat ravno v obdobju Levjega kralja in tako je Ruj rekel: »Mami, to je kot tista pesem »Circle of life.« Ni bilo občutka konca. Sonce je sijalo, veter je pihal, morje je valovilo, ptice so letale, ribe so plavale in mi smo samo bili.
Prvo kopanje v sezoni se vedno začne z »Živjo, babi!« in skokom v njen objem.
P.S. Moj oči ji, kljub temu, da sta bila ob njenem odhodu ločena že več kot 30 let, vsako leto na ta dan po morju pošlje cvetje.
