Slovenski glasbenik in humorist komaj čaka, da se zredi
Sašo Dobnik, gasilec iz oddaje Pri Črnem Petru, je navdušen nad Beogradom, njegovim nogometom in kulinariko.
Odpri galerijo
Sašo Dobnik v Beogradu obožuje nočno življenje.
V zadnjem času je med Slovenci vse bolj priljubljena destinacija tudi Srbija. Resda nima morja, ima pa vrsto drugih zanimivosti, prijazne ljudi, kulinarične dobrote … Nad vsem tem je navdušen tudi glasbenik in humorist Sašo Dobnik, trenutno najbolj znan v vlogi gasilca v televizijski oddaji Pri Črnem Petru na Planet TV. Sašo je tudi velik ljubitelj nogometa in zato še bolj navdušen nad Srbijo.
Med vsemi deželami in deli sveta ima najraje Balkan. »Bil sem že marsikje, a Beograd je preprosto moje mesto. Ima nekaj posebnega, vsaj zame,« pravi Sašo. Doslej je bil že trikrat v glavnem mestu Srbije, četrti obisk mu je preprečil koronavirus. »Prvič sem bil pred leti, s prijatelji. Šli smo na slepo, čisto spontano. Rekli smo si: pojdimo! V Beogradu smo bili le za vikend, a je bilo fantastično. Seveda je bilo takrat premalo časa, da bi videl vse in tako smo lani šli spet – kar dvakrat. Prvič smo obiskali Dedinje in seveda uživali v nočnem življenju,« pove.
Najbolj mu je bil všeč Kalemegdan. Znamenita nekdanja trdnjava na mogočnem sotočju Save in Donave ga je osupnila. Destinacija je preprosto veličastna in eden najbolj znanih beograjskih predelov. Med drugimi je Kalemegdan v znani istoimenski popevki opevala legendarna srbska glasbena zvezda iz zlatih let jugoslovanske popevke Lola Novaković.
»V bistvu je lepa vsa Srbija, vsaj tisti deli, ki sem jih videl. Lepo mi je po vsem Balkanu, no je pa najlepša vseeno Slovenija,« prizna. Beograd mu je zelo všeč tudi zaradi nočnega življenja.
Ima tudi točko, ki bi bila pri Sašu, če bi napisal seznam najljubših lokacij srbske prestolnice, nedvomno celo pred Kalemegdanom. To je Marakana, sloviti nogometni stadion Crvene zvezde. »Obožujem nogomet in na Marakani doživeti razpoloženje tistega posebnega navijanja, ki ga znajo ustvariti samo Delije, klub navijačev Crvene zvezde, je nepozabno. Na stadion gre več kot 55000 obiskovalcev, rekord pa je reci in piši kar 117.000!«
Letos je v Srbijo nameraval za prvomajske praznike. »Vse je bilo že pripravljeno in rezervirano za petdnevno počitnikovanje. Veselil sem se že in nestrpno odšteval dneve do odhoda. Tudi tokrat smo nameravali s prijatelji. Vedno gre skoraj enaka ekipa in vedno se imamo noro.
Nameravali smo z avtom, kar je še posebno doživetje in dodaten izziv, saj se vmes lahko ustaviš, kjer si želiš. Bivali bi v apartmaju, kamor hodi prijatelj Miha.« Potem pa je izbruhnila koronavirusna bolezen in vse postavila na glavo, podrla vse načrte in povzročila nemalo razočaranja. Zanimivo je, da se Sašo ne naveliča obiskov istih lokacij.
»Prav nasprotno, vedno znova hočem tja, obvezno na stadiona obeh glavnih beograjskih klubov. S prijatelji vedno obiščemo tudi beograjskega prijatelja, ki ima gostišče Kod kapetana. Pri njem se vedno dobro je in pije, kot je za Balkan in Srbijo značilno,« še poudari Sašo. »Želim si obiskati tudi Novi Sad. S prijatelji, s katerimi hodimo v Srbijo, imamo tudi že dogovorjeno, da se zapeljemo tudi tja, ko bodo razmere to dopuščale.«
Koronavirus je Sašu tokrat preprečil obisk Beograda, volje pa mu ni vzel. »Ko bodo stvari spet normalizirane, absolutno gremo. Vse skupaj je le prestavljeno za nedoločen čas. Upam, da si bomo tudi takrat lahko ogledali spet kakšno dobro tekmo kot lani, ko smo bili na tekmi lige prvakov med Zvezdo in Bayernom in na tekmi lige Evropa med Partizanom in Manchester Unitedom. Komaj že čakam in upam, da bo čim prej, da gremo spet v Srbijo, da se tudi zredimo, hehe. Domov sem še vsakokrat prišel težji, saj se njihovim dobrotam in specialitetam ne morem upreti. Do takrat pa vsi skupaj ostanimo doma, da bomo takrat lahko šli, kamor bomo hoteli,« optimistično sklene Sašo.
V gostišču Kod kapetana so jedi nebeške, zagotavlja Sašo.
Med vsemi deželami in deli sveta ima najraje Balkan. »Bil sem že marsikje, a Beograd je preprosto moje mesto. Ima nekaj posebnega, vsaj zame,« pravi Sašo. Doslej je bil že trikrat v glavnem mestu Srbije, četrti obisk mu je preprečil koronavirus. »Prvič sem bil pred leti, s prijatelji. Šli smo na slepo, čisto spontano. Rekli smo si: pojdimo! V Beogradu smo bili le za vikend, a je bilo fantastično. Seveda je bilo takrat premalo časa, da bi videl vse in tako smo lani šli spet – kar dvakrat. Prvič smo obiskali Dedinje in seveda uživali v nočnem življenju,« pove.
Stadion Marakana je zanj sveto mesto. Fotografije: osebni arhiv
Najbolj mu je bil všeč Kalemegdan. Znamenita nekdanja trdnjava na mogočnem sotočju Save in Donave ga je osupnila. Destinacija je preprosto veličastna in eden najbolj znanih beograjskih predelov. Med drugimi je Kalemegdan v znani istoimenski popevki opevala legendarna srbska glasbena zvezda iz zlatih let jugoslovanske popevke Lola Novaković.
»V bistvu je lepa vsa Srbija, vsaj tisti deli, ki sem jih videl. Lepo mi je po vsem Balkanu, no je pa najlepša vseeno Slovenija,« prizna. Beograd mu je zelo všeč tudi zaradi nočnega življenja.
Ima tudi točko, ki bi bila pri Sašu, če bi napisal seznam najljubših lokacij srbske prestolnice, nedvomno celo pred Kalemegdanom. To je Marakana, sloviti nogometni stadion Crvene zvezde. »Obožujem nogomet in na Marakani doživeti razpoloženje tistega posebnega navijanja, ki ga znajo ustvariti samo Delije, klub navijačev Crvene zvezde, je nepozabno. Na stadion gre več kot 55000 obiskovalcev, rekord pa je reci in piši kar 117.000!«
Želim si obiskati tudi Novi Sad v Vojvodini.
Letos je v Srbijo nameraval za prvomajske praznike. »Vse je bilo že pripravljeno in rezervirano za petdnevno počitnikovanje. Veselil sem se že in nestrpno odšteval dneve do odhoda. Tudi tokrat smo nameravali s prijatelji. Vedno gre skoraj enaka ekipa in vedno se imamo noro.
Nameravali smo z avtom, kar je še posebno doživetje in dodaten izziv, saj se vmes lahko ustaviš, kjer si želiš. Bivali bi v apartmaju, kamor hodi prijatelj Miha.« Potem pa je izbruhnila koronavirusna bolezen in vse postavila na glavo, podrla vse načrte in povzročila nemalo razočaranja. Zanimivo je, da se Sašo ne naveliča obiskov istih lokacij.
»Prav nasprotno, vedno znova hočem tja, obvezno na stadiona obeh glavnih beograjskih klubov. S prijatelji vedno obiščemo tudi beograjskega prijatelja, ki ima gostišče Kod kapetana. Pri njem se vedno dobro je in pije, kot je za Balkan in Srbijo značilno,« še poudari Sašo. »Želim si obiskati tudi Novi Sad. S prijatelji, s katerimi hodimo v Srbijo, imamo tudi že dogovorjeno, da se zapeljemo tudi tja, ko bodo razmere to dopuščale.«
Ko bodo stvari spet normalizirane, absolutno gremo.
Koronavirus je Sašu tokrat preprečil obisk Beograda, volje pa mu ni vzel. »Ko bodo stvari spet normalizirane, absolutno gremo. Vse skupaj je le prestavljeno za nedoločen čas. Upam, da si bomo tudi takrat lahko ogledali spet kakšno dobro tekmo kot lani, ko smo bili na tekmi lige prvakov med Zvezdo in Bayernom in na tekmi lige Evropa med Partizanom in Manchester Unitedom. Komaj že čakam in upam, da bo čim prej, da gremo spet v Srbijo, da se tudi zredimo, hehe. Domov sem še vsakokrat prišel težji, saj se njihovim dobrotam in specialitetam ne morem upreti. Do takrat pa vsi skupaj ostanimo doma, da bomo takrat lahko šli, kamor bomo hoteli,« optimistično sklene Sašo.
