V FRANCIJI
Slovenski glasbenik: Prav smešno poceni so bile
Kantavtor Žan Serčič je bil prvič v Parizu in Franciji; vrnil se je poln vtisov in težkih nog, saj ni navajen utripa in tempa velemesta.
Odpri galerijo
Z Eifflovega stolpa se odpira veličasten pogled na velemesto.
Za potovanja in počitnice se odločamo iz različnih razlogov. Iz čiste radovednosti in želje po čem novem, po priporočilu kakega znanca, ki je tam že bil, zaradi lastnih izkušenj in podobno. Glasbenik Žan Serčič, ki je pred leti nastopal tudi v šovu Slovenija ima talent, je za cilj svojega nedavnega potovanja izbral Pariz. Iz dveh razlogov: gre za eno od evropskih mest, kjer sta kultura in umetnost na najvišji ravni, dodatno pa so ga pritegnile cene letalskih vozovnic. »Prav smešno poceni so bile. In sem si rekel, fant, pot pod noge!«
V Parizu in Franciji je bil prvič in žal ni šlo vse gladko. »Najprej je problem nastal takoj po prihodu v Pariz, saj so bile na ta dan demonstracije in je bila zaprta polovica postaj podzemne železnice. Na poti nazaj pa sem skoraj zamudil na letalo,« pravi 23-letni Lenartčan. Kljub temu je bilo v Parizu lepo in prijetno, a tudi utrudljivo. »Odklopil sem se od stvari in obveznosti, ki jih imam doma. To je vsake toliko pač treba. Pa vendar ni bil dopust kot v toplicah, temveč več dni raziskovanja mesta in predvsem hoje od šest do osem ur na dan,« opisuje.
In kakšne vtise je odnesel s prvega obiska v deželi šampanjca? »Francoski običaji so precej podobni slovenskim, a tam je toliko različnih kultur in navad ... Dobil sem vtis, da vse deluje rahlo kaotično kot v vseh večjih mestih. Sčasoma se seveda tega navadiš, ampak kot Slovenček nisi navajen tempa, ki ga živijo Parižani.«
Za njegovo ustvarjalnost in cilje se mu francosko velemesto ne zdi ustrezno, poudarja Žan. »Seveda je bilo lepo, ampak najlepše je doma,« pomežikne.
Eden najlepših trenutkov je bil obisk morda najbolj znane pariške znamenitosti, Eifflovega stolpa. »Pogled na ves Pariz globoko spodaj s stolpa je zares fascinanten. Imeli smo lepo vreme, tako da sem dobil občutek o tem, kako veliko je mesto ob reki Seni.«
Obisk je trajal le štiri dni, zato je bilo v tako kratkem času nemogoče obiskati in ogledati si vse, kar si je želel.
»Nekako sem skombiniral in videl znamenitosti, ki sem si jih določil. Na žalost si nisem mogel ogledati muzeja Louvre. Bil sem prepozen in sem zamudil odpiralni čas,« razloži, da je predolgo sedel v lokalu Hard Rock Caffe in občudoval kitaro Erica Claptona. Ampak ker bo Pariz zagotovo še obiskal, bo zamujeno nadoknadil.
Šest do osem ur na dan je pohajkoval.
V Parizu in Franciji je bil prvič in žal ni šlo vse gladko. »Najprej je problem nastal takoj po prihodu v Pariz, saj so bile na ta dan demonstracije in je bila zaprta polovica postaj podzemne železnice. Na poti nazaj pa sem skoraj zamudil na letalo,« pravi 23-letni Lenartčan. Kljub temu je bilo v Parizu lepo in prijetno, a tudi utrudljivo. »Odklopil sem se od stvari in obveznosti, ki jih imam doma. To je vsake toliko pač treba. Pa vendar ni bil dopust kot v toplicah, temveč več dni raziskovanja mesta in predvsem hoje od šest do osem ur na dan,« opisuje.
Francoska prestolnica ni mesto za Žanovo ustvarjanje in cilje.
In kakšne vtise je odnesel s prvega obiska v deželi šampanjca? »Francoski običaji so precej podobni slovenskim, a tam je toliko različnih kultur in navad ... Dobil sem vtis, da vse deluje rahlo kaotično kot v vseh večjih mestih. Sčasoma se seveda tega navadiš, ampak kot Slovenček nisi navajen tempa, ki ga živijo Parižani.«
Za njegovo ustvarjalnost in cilje se mu francosko velemesto ne zdi ustrezno, poudarja Žan. »Seveda je bilo lepo, ampak najlepše je doma,« pomežikne.
Naslednjič bo na vrsti ogled izpuščenih znamenitosti.
Eden najlepših trenutkov je bil obisk morda najbolj znane pariške znamenitosti, Eifflovega stolpa. »Pogled na ves Pariz globoko spodaj s stolpa je zares fascinanten. Imeli smo lepo vreme, tako da sem dobil občutek o tem, kako veliko je mesto ob reki Seni.«
Obisk je trajal le štiri dni, zato je bilo v tako kratkem času nemogoče obiskati in ogledati si vse, kar si je želel.
Eden najlepših trenutkov je bil obisk najbolj znane pariške znamenitosti.
»Nekako sem skombiniral in videl znamenitosti, ki sem si jih določil. Na žalost si nisem mogel ogledati muzeja Louvre. Bil sem prepozen in sem zamudil odpiralni čas,« razloži, da je predolgo sedel v lokalu Hard Rock Caffe in občudoval kitaro Erica Claptona. Ampak ker bo Pariz zagotovo še obiskal, bo zamujeno nadoknadil.
