PO TRAGEDIJI V MARIBORU
Smrt Urške in novorojenčka Oskarja globoko pretresla Jano Morelj
»Solze se mi začnejo nabirati v očeh in preplavijo me grozljivi občutki, kakšno mora biti življenje po tem.«
Odpri galerijo
Tragedija, prometna nesreča v Mariboru, v kateri je pijani voznik zbil 27-letno nosečnico Urška Krajišnik, ki je umrla, dva dni po njeni smrti pa je bitko za življenje izgubil še njen novorojenček, sinček Oskar, je pretresla Slovenijo. Oglasila se je tudi vremenarka, radijska voditeljica in mamica skoraj 3-mesečne Mie Jana Morelj. Njen zapis objavljamo nelektoriran.
»Pretreslo me je do kosti. Pretreslo je celo Slovenijo. Ko je pijan voznik povozil 27-letno bodočo mamico in njenega psa, je zabolelo zelo močno, ko pa je bitko za življenje po treh dneh izgubil še njen sinček Oskar, je bolečina postala nevzdržna. Gledam Mio in si ne predstavljam, da se kaj takega zgodi njej, gledam njenega očeta in je še huje. Solze se mi začnejo nabirati v očeh in preplavijo me grozljivi občutki, kakšno mora biti življenje po tem. Če je to sploh še življenje … Pa ni fora le v alkoholu. Seveda je problem! Zelo velik problem, ampak spisek je dolg. Po zaslugi vozičkanja spoznavam slovensko vožnjo še z druge strani in ojoj! Prehodi za pešce očitno izgubljajo svoj pomen. Vsakič znova se počutim kot prvošolka, ko preverim 5x levo in desno ter čakam na usmiljenje prvega, ki bo le ustavil in naju spustil čez cesto. Pa tudi prehod ni varen, saj te nekateri vozniki enostavno spregledajo in pičijo mimo, ko si ti že na sredini. Odsotni, v telefonih, z nogo na gasu, nevarni. In ja … žal prepogosto tudi alkoholizirani. Nikakor nočem moralizirati, ampak ej, takšna niso pravila igre. S tem, ko postaneš voznik sprejmeš odgovornost tako zase kot tudi za druge. Če nisi sposoben za vožnjo prepusti volan drugemu, ki pač je. Očitno vsak bije svojo bitko s časom, tečnim šefom ali nezadovoljno ženo, ampak ko bo naslednjič noga pretežka ali želja po še enem drinku premočna … pomisli, ali res prevelik ego in trenutni užitek odtehtata uničena življenja.«
»Pretreslo me je do kosti. Pretreslo je celo Slovenijo. Ko je pijan voznik povozil 27-letno bodočo mamico in njenega psa, je zabolelo zelo močno, ko pa je bitko za življenje po treh dneh izgubil še njen sinček Oskar, je bolečina postala nevzdržna. Gledam Mio in si ne predstavljam, da se kaj takega zgodi njej, gledam njenega očeta in je še huje. Solze se mi začnejo nabirati v očeh in preplavijo me grozljivi občutki, kakšno mora biti življenje po tem. Če je to sploh še življenje … Pa ni fora le v alkoholu. Seveda je problem! Zelo velik problem, ampak spisek je dolg. Po zaslugi vozičkanja spoznavam slovensko vožnjo še z druge strani in ojoj! Prehodi za pešce očitno izgubljajo svoj pomen. Vsakič znova se počutim kot prvošolka, ko preverim 5x levo in desno ter čakam na usmiljenje prvega, ki bo le ustavil in naju spustil čez cesto. Pa tudi prehod ni varen, saj te nekateri vozniki enostavno spregledajo in pičijo mimo, ko si ti že na sredini. Odsotni, v telefonih, z nogo na gasu, nevarni. In ja … žal prepogosto tudi alkoholizirani. Nikakor nočem moralizirati, ampak ej, takšna niso pravila igre. S tem, ko postaneš voznik sprejmeš odgovornost tako zase kot tudi za druge. Če nisi sposoben za vožnjo prepusti volan drugemu, ki pač je. Očitno vsak bije svojo bitko s časom, tečnim šefom ali nezadovoljno ženo, ampak ko bo naslednjič noga pretežka ali želja po še enem drinku premočna … pomisli, ali res prevelik ego in trenutni užitek odtehtata uničena življenja.«