Souček se je tega veselil, a ni dočakal
Ko je Jurij Souček, eden naših največjih igralcev ter sinhronizatorjev risank, januarja letos umrl v 95. letu starosti, je ogromno posameznikov na spletnih kanalih zapisalo, da je z njim odšlo tudi njihovo otroštvo.
Prejemnik Borštnikovega prstana pred natanko 30 leti je nastopil v več kot 600 radijskih igrah in sinhroniziral več kot 150 risank. S svojim edinstvenim vokalom je gledalcem in poslušalcem pričaral toplino in občutek, da so neposredno udeleženi v samo zgodbo.
Pred leti je slepemu človeku na avtobusu odstopil prostor, ta pa mu je dejal: Hvala, gospod Souček, je v Mini Teatru povedala njegova žena Milena Morača.
Jurij Souček se je zadnja leta posvečal pisanju svoje avtobiografije, ki jo je skrbno kot vse, kar je v življenju počel, pripravljal in se njene izdaje tudi veselil. »Vendar je ni dočakal,« je še dodala njegova žena, ki se je predstavitve tako v Mariboru na Borštnikovem srečanju kot v Ljubljani osebno udeležila ter na okrogli mizi ob obujanju spominov aktivno sodelovala.
Čeprav brez Součka ni minilo nobeno otroštvo, so ga radijski uredniki in tudi dramski ustvarjalci na stara leta pozabili. »Ne moreš verjeti. Jurija je poznala vsa Slovenija. S svojimi predstavami je polnil dvorane, radijski režiserji in drugi ustvarjalci pa ga niso več poznali. Kako je to mogoče?« se je še vprašala Milena Morača.
Njegova knjiga ima posebno noto, saj se, če odčitate QR-kodo, v vaši napravi oglasi Jurij Souček in vam prebere eno izmed pesmi, ki nikogar ne pustijo ravnodušnega.
