ŠERUGA BREZ DLAKE NA JEZIKU
Spletni spopad: Si moram za slavo in uspeh dejansko k**** pripreti za vrata džipa ...
V lase sta si skočila slovenska popotnika.
Odpri galerijo
Na spletu se je vnel spopad dveh slovenskih popotnikov. V besedni boj sta se zapletla Zvone Šeruga in Tomaža Gorec. Prvi se je v svojem obširnem zapisu spraševal, kaj mora človek storiti, da ga ljudje na družabnih omrežji spremljajo in njegove objave komentirajo. Gorec je namreč pred dnevi objavil fotografijo krvavega obraza, saj se je med britjem urezal. Pod objavo se je usul kup všečkov in komentarjev, kar pa ni šlo v račun Šerugi (nelektorirano):
»V redu, ni problema, naj svojo bolečino podeli s svetom - a od kje zaboga 250 komentarjev sožalja, podpre in ljubezni do groba na dveh profilih sicer menda tudi mojstra za spletne storitve?? In kaj hudiča je narobe z mojimi objavami iz neke afriške jebe? Za katere dobim par komentarčkov in občasno celo kakih deset ali petnajst - ljudje dragi, a si moram za slavo in uspeh dejansko kurca pripreti za vrata džipa in krvava dejstva podeliti s svetom v intelektualni razmislek in dve uri pozornosti?«
Na objavo se je odzval tudi Tomaž Gorec, ki je Šerugi priznal, da je njegov veliki vzornik in da sta v preteklosti že sodelovala. Na dolgo in široko je pojasnil svoje mnenje in kaj Šeruga dela narobe. V nekaterih delih je bil zelo oster: »Glede na napisano imam občutek, da misliš, da je dolžnost tvojih sledilcev in vse Slovenije, da so ti za to hvaležni, ti ploskajo in te kujejo v zvezde.« Razložil je svojo filozofijo o objavljanju na družbenih omrežjih in mu podal nekaj nasvetov.
Na vse skupaj pa se je ponovno odzval Šeruga, ki je zapisal, da nikakor ni šlo za nevoščljivost. Želel je le poudariti, da mu ni jasno, kako lahko spletni uporabniki toliko časa in energije namenijo tako banalnim dogodkom. »Kako in čemu? Kje za vraga se nam je v manj kot generaciji nekaj hudo pomembnega zalomilo in nas poslalo v povsem napačno smer? V iskanje plehkega, ceneno neumnega, najslabšega... in kam to vodi, kje se bo ustavilo?«
»V redu, ni problema, naj svojo bolečino podeli s svetom - a od kje zaboga 250 komentarjev sožalja, podpre in ljubezni do groba na dveh profilih sicer menda tudi mojstra za spletne storitve?? In kaj hudiča je narobe z mojimi objavami iz neke afriške jebe? Za katere dobim par komentarčkov in občasno celo kakih deset ali petnajst - ljudje dragi, a si moram za slavo in uspeh dejansko kurca pripreti za vrata džipa in krvava dejstva podeliti s svetom v intelektualni razmislek in dve uri pozornosti?«
Na objavo se je odzval tudi Tomaž Gorec, ki je Šerugi priznal, da je njegov veliki vzornik in da sta v preteklosti že sodelovala. Na dolgo in široko je pojasnil svoje mnenje in kaj Šeruga dela narobe. V nekaterih delih je bil zelo oster: »Glede na napisano imam občutek, da misliš, da je dolžnost tvojih sledilcev in vse Slovenije, da so ti za to hvaležni, ti ploskajo in te kujejo v zvezde.« Razložil je svojo filozofijo o objavljanju na družbenih omrežjih in mu podal nekaj nasvetov.
Na vse skupaj pa se je ponovno odzval Šeruga, ki je zapisal, da nikakor ni šlo za nevoščljivost. Želel je le poudariti, da mu ni jasno, kako lahko spletni uporabniki toliko časa in energije namenijo tako banalnim dogodkom. »Kako in čemu? Kje za vraga se nam je v manj kot generaciji nekaj hudo pomembnega zalomilo in nas poslalo v povsem napačno smer? V iskanje plehkega, ceneno neumnega, najslabšega... in kam to vodi, kje se bo ustavilo?«