RADIO
Sraka se oglaša že četrt stoletja
Dolenjski radio je postal še kako prepoznaven, ne le v Sloveniji, ampak je tudi povezovalec številnih Slovencev po svetu.
Odpri galerijo
Začnimio tale zapis s pravljico. »Pred davnimi leti je v Novem mestu živela štiriperesna deteljica, ki je nekako štrlela iz povprečja: Drago, Vlado, Zvone in Jože. Skupni so jim bili ljubezen do glasbe, poslušanje radia Luksemburg, romanja na festivale, nakup long playev iz Amerike ... In imeli so svoje sanje. Drago in Vlado sta sanjala tudi o radiu in nekega lepega dne sta nekako vzpostavila radijsko povezavo med Valantičevo ulico in Kandijsko cesto.
Sicer ni znano, koliko časa je ta ilegalni radio deloval. Je pa deloval. In potem so se pred 25 leti enemu izmed njih sanje spremenile v resničnost. Tridesetega novembra zvečer pred 25 leti smo nestrpno čakali, kdaj se bo vzpostavil signal z oddajnikom na Trdinovem vrhu, in potem je Drago Vovk prvič nagovoril poslušalce na frekvenci 94,6 MHZ, in takrat se je začela resnična zgodba Radia Sraka.« Tako je začetke priljubljenega radia opisala Boža Vovk, direktorica in programska urednica.
Radio je v vseh teh letih kljuboval nemirnim razmeram in spolzkemu parketu na medijskem trgu, različnim prevzemom ter širitvam radijskih mrež, ki so izničili marsikateri lokalni radio, se borili za svoj košček oglaševalske pogače in na radijskem trgu oblikovali takšno glasbeno shemo, da so pridobili svoj zvesti krog poslušalcev, pa ne le na slišnem območju, ki ga pokriva oddajnik na Trdinovem vrhu, ampak tudi širše, saj sodobne telekomunikacije ne poznajo več ovir; Radiu Sraka radi prisluhnejo poslušalci po vsej državi in zunaj meja naše domovine, za svojega so ga vzeli tudi Slovenci na drugih celinah in Sraka ni le njihov družinski prijatelj, je povezovalec.
Če imajo drugi radii svetovno, moderno glasbo, je Sraka najbolj zvesta slovenski glasbi, predvsem narodno-zabavni in ljudski glasbi ter popevkam, v večernih urah pa lahko prisluhnemo tudi drugim zvrstem. Je pa Sraka zdaj naredila še en pomemben korak: z doseganjem visokih standardov, ki jih zahteva medijska zakonodaja, je pridobila status lokalne radijske postaje posebnega pomena, kar pomeni, da ob informativnih oddajah pripravljajo tudi izobraževalne, gospodarske, verske, športne, otroške, kulturne in seveda zabavne vsebine.
»Ko smo se odločali za pridobitev statusa, je bilo to mogoče le s popolno podporo celotne radijske ekipe, ker radio ni en človek, radio je ekipa. Je skupinsko delo. Zato se zahvaljujem Marjanci Rozman, Renati Pršina Jug, Blažu in Dragu Vovku, Samu Bdeirju, Darku Povšetu, Silvestru Zupančiču in Marjanu Brcarju. To so moja dekleta in fantje, so najboljša radijska ekipa,« se je na slovesnosti ob 25-letnici radia na svoje najožje sodelavce obrnila Boža Vovk, kjer so gostje pogrešali očeta Radia Sraka Draga Vovka, ki je imel druge neodložljive obveznosti.
Praznovanje so popestrili člani Društva harmonikarjev Mirna Peč, med katerimi so zaigrali legenda slovenske narodno-zabavne glasbe Franc Potočar, Matija Slak, brat Lojzeta Slaka, in voditelj Radia Sraka Darko Povše. Meh harmonike je raztegnil še kako prepoznavni posavski glasbenik Lojze Ogorevc, ki letos praznuje 45 let glasbenega delovanja. Ogorevc je tudi promotor zdrave prehrane in zdravega sloga življenja, z bosonogo hojo na Šentvid pa je ponesel ime Brežic po vsej državi in tudi širše. Med gosti so bili številni sooblikovalci programa te priljubljene radijske postaje, med njimi legendarni Belokranjec Toni Gašperšič, pastor Evangeličanske cerkve Daniel Brkič in Helena Mrzlikar, ki gospodinje navdušuje s svojimi nasveti.
Sicer ni znano, koliko časa je ta ilegalni radio deloval. Je pa deloval. In potem so se pred 25 leti enemu izmed njih sanje spremenile v resničnost. Tridesetega novembra zvečer pred 25 leti smo nestrpno čakali, kdaj se bo vzpostavil signal z oddajnikom na Trdinovem vrhu, in potem je Drago Vovk prvič nagovoril poslušalce na frekvenci 94,6 MHZ, in takrat se je začela resnična zgodba Radia Sraka.« Tako je začetke priljubljenega radia opisala Boža Vovk, direktorica in programska urednica.
Radio je v vseh teh letih kljuboval nemirnim razmeram in spolzkemu parketu na medijskem trgu, različnim prevzemom ter širitvam radijskih mrež, ki so izničili marsikateri lokalni radio, se borili za svoj košček oglaševalske pogače in na radijskem trgu oblikovali takšno glasbeno shemo, da so pridobili svoj zvesti krog poslušalcev, pa ne le na slišnem območju, ki ga pokriva oddajnik na Trdinovem vrhu, ampak tudi širše, saj sodobne telekomunikacije ne poznajo več ovir; Radiu Sraka radi prisluhnejo poslušalci po vsej državi in zunaj meja naše domovine, za svojega so ga vzeli tudi Slovenci na drugih celinah in Sraka ni le njihov družinski prijatelj, je povezovalec.
30.
novembra pred 25 leti se je začela zgodba Radia Sraka.
novembra pred 25 leti se je začela zgodba Radia Sraka.
Če imajo drugi radii svetovno, moderno glasbo, je Sraka najbolj zvesta slovenski glasbi, predvsem narodno-zabavni in ljudski glasbi ter popevkam, v večernih urah pa lahko prisluhnemo tudi drugim zvrstem. Je pa Sraka zdaj naredila še en pomemben korak: z doseganjem visokih standardov, ki jih zahteva medijska zakonodaja, je pridobila status lokalne radijske postaje posebnega pomena, kar pomeni, da ob informativnih oddajah pripravljajo tudi izobraževalne, gospodarske, verske, športne, otroške, kulturne in seveda zabavne vsebine.
»Ko smo se odločali za pridobitev statusa, je bilo to mogoče le s popolno podporo celotne radijske ekipe, ker radio ni en človek, radio je ekipa. Je skupinsko delo. Zato se zahvaljujem Marjanci Rozman, Renati Pršina Jug, Blažu in Dragu Vovku, Samu Bdeirju, Darku Povšetu, Silvestru Zupančiču in Marjanu Brcarju. To so moja dekleta in fantje, so najboljša radijska ekipa,« se je na slovesnosti ob 25-letnici radia na svoje najožje sodelavce obrnila Boža Vovk, kjer so gostje pogrešali očeta Radia Sraka Draga Vovka, ki je imel druge neodložljive obveznosti.
Sraka je najbolj zvesta slovenski narodno-zabavni in ljudski glasbi ter popevkam.
Praznovanje so popestrili člani Društva harmonikarjev Mirna Peč, med katerimi so zaigrali legenda slovenske narodno-zabavne glasbe Franc Potočar, Matija Slak, brat Lojzeta Slaka, in voditelj Radia Sraka Darko Povše. Meh harmonike je raztegnil še kako prepoznavni posavski glasbenik Lojze Ogorevc, ki letos praznuje 45 let glasbenega delovanja. Ogorevc je tudi promotor zdrave prehrane in zdravega sloga življenja, z bosonogo hojo na Šentvid pa je ponesel ime Brežic po vsej državi in tudi širše. Med gosti so bili številni sooblikovalci programa te priljubljene radijske postaje, med njimi legendarni Belokranjec Toni Gašperšič, pastor Evangeličanske cerkve Daniel Brkič in Helena Mrzlikar, ki gospodinje navdušuje s svojimi nasveti.