TEŽKO SLOVO
Srce parajoči zapis voditeljice po smrti očeta: Te bolečine ne preseže nič!
Mesec dni po smrti očeta je objavila tole.
Odpri galerijo
Iskreni zapis Tanje Kocman je ganil njene privržence. FOTO: Facebook
Priljubljena slovenska voditeljica Tanja Kocman preživlja težke dni. Pred slabim mesecem je izgubila očeta, na katerega je bila izredno navezana. Na svojem blogu mu je zato posvetila zapis, ki nikogar ni pustil ravnodušnega (nelektorirano).
»Napolnila sem svoje stanovanje s tvojimi slikami. Ker imam srce polno tebe. In, ker se bi mi zdel zločin, da bi te izbrisala iz svojih dni, ker brez tebe jih nikoli ne bi bilo. Želim, da veš, da je vsak dan brez tebe še vedno dan s tabo, ker drugače ne bi zmogla. Drugače ne bi hotela.
Minil je več kot mesec odkar je umrl moj ati, a se nisem poslovila. Nikoli se ne bom. Ker bolj pazim, kaj počnem in, kako se nosim in, kaj zares občutim, ker imam to misel, da hočem, da je ponosen … zdaj, ko me vidi. V vsej gloriji dobrega in slabega. V vsej gloriji mene. Zato se trudim še toliko bolj, da nisem jokava in od življenja ranjena srna pred žarometi. Da se s to situacijo spoprimem na najbolj pozitiven možen način, da sem hvaležna za vse najine trenutke, ki me bodo zmogli ponesti čez leta. Da sem ponosna, da je (bil) prav moj ati in, da sem lahko (bila) del njegovega življena. Ter njegove smrti.
Želela bi si, da bi se lahko v tem času zaprla v nek mehurček in se pretvarjala, da ostala bolečina ne obstaja. Ker ne bi smela. Ker je to dovolj. Za enega človeka je dovolj. A zgodi se še toliko, ker življenje kar ne počiva. Dasiravno moram priznati, da te bolečine ne preseže nič, tista manjša druga se samo vseli v to obstoječo in ji v vsej svoji majhnosti dela družbo.«
Kocmanova je znana po tem, da stvari pove brez dlake na jeziku in tudi svojo bolečino ob izgubi očeta razkriva brez zadržkov. Celotni zapis lahko preberete tukaj. S svojim zapisom je ganila javnost že pred mesecem dni, takoj po tragični izgubi. Kaj je zapisala takrat, lahko preberete na povezavi.
»Napolnila sem svoje stanovanje s tvojimi slikami. Ker imam srce polno tebe. In, ker se bi mi zdel zločin, da bi te izbrisala iz svojih dni, ker brez tebe jih nikoli ne bi bilo. Želim, da veš, da je vsak dan brez tebe še vedno dan s tabo, ker drugače ne bi zmogla. Drugače ne bi hotela.
Minil je več kot mesec odkar je umrl moj ati, a se nisem poslovila. Nikoli se ne bom. Ker bolj pazim, kaj počnem in, kako se nosim in, kaj zares občutim, ker imam to misel, da hočem, da je ponosen … zdaj, ko me vidi. V vsej gloriji dobrega in slabega. V vsej gloriji mene. Zato se trudim še toliko bolj, da nisem jokava in od življenja ranjena srna pred žarometi. Da se s to situacijo spoprimem na najbolj pozitiven možen način, da sem hvaležna za vse najine trenutke, ki me bodo zmogli ponesti čez leta. Da sem ponosna, da je (bil) prav moj ati in, da sem lahko (bila) del njegovega življena. Ter njegove smrti.
Želela bi si, da bi se lahko v tem času zaprla v nek mehurček in se pretvarjala, da ostala bolečina ne obstaja. Ker ne bi smela. Ker je to dovolj. Za enega človeka je dovolj. A zgodi se še toliko, ker življenje kar ne počiva. Dasiravno moram priznati, da te bolečine ne preseže nič, tista manjša druga se samo vseli v to obstoječo in ji v vsej svoji majhnosti dela družbo.«
Kocmanova je znana po tem, da stvari pove brez dlake na jeziku in tudi svojo bolečino ob izgubi očeta razkriva brez zadržkov. Celotni zapis lahko preberete tukaj. S svojim zapisom je ganila javnost že pred mesecem dni, takoj po tragični izgubi. Kaj je zapisala takrat, lahko preberete na povezavi.
