Srebrni jubilej družinskega tria Pogladič
Družinski trio Pogladič iz Vojnika je edinstven pri nas, saj neprekinjeno nastopa že četrt stoletja. Očetu Francu, samouku in znanemu ljudskemu godcu, se je že v mladih letih na ohcetih in praznovanjih pridružil sin Milan in sta nastopala kot duet. Pozneje se jima je pridružila tudi hči Mojca. Zadnja leta pa se Francu na nastopih pogosto pridružita vnuka, Milanova hči Monja in Mojčin sin Anej, kar pomeni, da se glasba pri Pogladičevih res prenaša iz roda v rod.
Krst na letalskem mitingu
»Zanimivo je, da se je oče naučil igranja zgolj prek poslušanja radia in vinilnih plošč. Nekaj osnov mu je dala mama Marija, nekaj trikov pa mu je pokazal stric in birmanski boter Pavel Švab, sicer priznani ljudski muzikant ter stari ata modrijana Blaža Švaba,« nam zaupa Milan Pogladič, ki se še zelo dobro spomni prvega pravega nastopa v avstrijskem Wolfsbergu leta 1995, na tamkajšnjem letalskem mitingu. Že leto pozneje so se udeležili festivala v Vurberku in se predstavili z dvema lastnima skladbama. Za eno od njih, z naslovom Obletnica poroke, so bili nagrajeni kot najboljši debitanti festivala. Pozneje so se vurberškega festivala udeležili še trikrat, bili pa so tudi na drugih, v Števerjanu, na Graški Gori in na Ptuju.
»Sodelovali smo na mnogih humanitarnih koncertih, največji je bil Klic dobrote v Celju leta 2007,« še pove Milan Pogladič. Z vse večjo prepoznavnostjo pa je bilo vse več nastopov. A ne le pri nas, temveč so se jim na široko odprla vrata v tujino, kjer so bili zlasti tam živeči Slovenci željni domačih viž. Gostovali so po Evropi, najpogosteje v Avstriji, Nemčiji, Švici, na Švedskem in Nizozemskem pa tudi v Srbiji. Kmalu pa je prišla ponudba za turnejo v Ameriki, kjer so gostovali kar v štirih državah, na treh daljših so bili tudi v Avstraliji. »Ena je trajala kar dva meseca, dve pa po en mesec. To so bili res nepozabni trenutki, saj so nas Slovenci povsod pričakali v narodni noši in z rdečimi nageljni, dvorane so bile nabito polne, ob tem pa smo si ogledali vse turistične znamenitosti,« pravi Milan Pogladič.
Hvaležni mami
Seveda se je v vseh letih primerilo nemalo različnih prigod. »Ena se nas je pa še posebno dotaknila. Ko smo gostovali na Bavarskem v Nemčiji, kjer so imeli po dvakrat na dan veselice, smo vedno peli v nemškem jeziku, saj je bilo petje v slovenščini zaradi takratne politike še prepovedano, pa je do nas pristopil organizator in nas prosil, ali lahko pojemo v slovenščini, saj da mu je to bolj pri srcu. Seveda smo bili takoj za, odziv publike pa je bil izjemen. Takrat smo spoznali, da Bavarci izjemno cenijo tako našo glasbo kot jezik. No, seveda smo po slovensko peli tudi sredi avstralskega Sydneyja in bili prav tako prava atrakcija,« obuja spomine mlajši Pogladič.
Sicer pa že od začetka snemajo tudi lastne skladbe, ki jih sami aranžirajo, snemajo pa v različnih studiih po Sloveniji pri priznanih glasbenih mojstrih. Doslej so izdali tri kasete in štiri zgoščenke, na katerih je več kot 70 njihovih lastnih skladb, nekaj so posneli tudi videospotov. In številne melodije so med poslušalci zelo priljubljene, kot denimo Vesela mamica, Praznični šopek, Pod Konjiško goro, Ples za vse, Abraham, Po vsej Sloveniji in mnoge druge, ki se pogosto vrtijo na radijskih postajah pri čestitkah in pozdravih. In s kom vse so v teh letih sodelovali? Med njimi najdemo zelo priznana imena, kot so Ivan Sivec, Bojan Lugarič, Damjan Pasarič, Branko Zupanc, Vera Šolinc, Milena Jurgec, Igor Podpečan, Miro Klinc, Marko Pezdirc ter žal že pokojna Tine Lesjak in Franci Zeme. Od začetka in tudi pozneje jim je bil pogosto v pomoč mentor, avtor in zelo dober glasbeni prijatelj Jože Šalej iz Velenja.
Veliko lepih melodij pa je ustvaril sam oče Franc Pogladič. Svojo 20-letnico pred petimi leti so praznovali v Vitanju, takrat sta jim občina Vojnik ter predsednik države Borut Pahor podelila posebno priznanje na področju kulture. Letos pa zaradi znanih zdravstvenih razlogov praznovanja žal ne bo.
»Smo pa seveda ponosni na prehojeno pot, saj smo prek glasbe povezali veliko ljudi in prenesli nanje ogromno dobre in pozitivne energije. Pa nič zato, če je za nami tudi na tisoče prebedenih noči, saj je to le dokaz ljubezni do glasbe. Ob tem smo hvaležni za vso podporo ne le publiki, pač pa tudi drugim glasbenikom, avtorjem, producentom, ne nazadnje novinarjem, še posebno pa naši mami, ki skrbi za našo urejeno zunanjo podobo in nas v poznih urah težko čaka, da se vrnemo domov,« sklene Milan Pogladič.
