Ta Brendi zaradi imena nima težav

Marsikdo se je že marsikdaj spraševal o teh stvareh, saj je Brendi nedvomno legendarni slovenski godec, njegov štajerski polsoimenjak pa si prav tako nabira vse širši krog poslušalcev. Pa vendarle pravzaprav nikoli ni bilo javno čisto naravnost povedano, kako je s temi stvarmi.

Renato Leber si je namreč na začetku svoje glasbene poti za odrsko izbral ime Štajerski Brendi, s katerim odtlej nastopa. Tu pa bi se, glede na to, da je to ime imel že nekdo drug in da je bil povrhu eden najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov, danes pa je mirno rečeno že legenda v pravem pomenu besede, lahko hudo zapletlo. Nepoučeni, a hkrati vsevedni namreč govorijo marsikaj, četudi je iz trte izvito. A se ni! Tako namreč pravita oba, Štajerski Brendi in Brendijev sin Dejan Vunjak, ki uspešno nadaljuje očetovo glasbeno pot.

Ali se fanta poznata? Kaj Vunjakovi mislijo o Štajerskem Brendiju, o privzetem imenu in podobno? Jih moti? So med njimi kakšne zamere, razprtije …? In kaj je o tem menil pokojni Brendi? Navsezadnje gre za povzemanje imena oziroma vzdevka, ki je pripadal nekomu drugemu in marsikdo bi očital, da gre za zlorabo in podobno. Zgodba pa je povsem drugačna od tega.

»Z Renatom se poznava in se srečujeva na prireditvah in nastopih. Pri nas doma nanj gledamo čisto navadno, kot na vsakega glasbenika in nič drugače. Njegovo odrsko ime Štajerski Brendi nas prav nič ne moti, saj ni motilo niti očeta. Očetu je bilo to celo zelo simpatično in je bil zelo ponosen, da se je nekoga tako dotaknil z glasbo, da si je ta nadel takšno ime. Če se prav spomnim, je oče celo pomagal Renatu pri njegovih začetkih in mu priskrbel nekaj matric skladb, da je lahko Renato nastopal in pel njegove pesmi. Res pa je, da je Renato priden tudi kot samostojen avtor, saj prav tako piše svoje pesmi. V naši družini smo veseli, ko vidimo, da glasbeniki radi pojejo očetove skladbe, saj je naša želja, da je glasba prisotna med ljudmi, ker bi si to želel tudi Brendi,« pravi o očetovem soimenjaku Dejan.

Se je pa pred leti, kmalu po tem, ko si je Renato nadel odrsko ime, pripetila posebna dogodivščina z davkarijo. Brendija so namreč dacarji poklicali in ga pobarali, kaj pomeni, da se naenkrat pojavlja s kar dvema, skoraj povsem enakima imenoma, se pravi enkrat kot Brendi, drugič pa kot Štajerski Brendi. In večkrat skoraj sočasno na dveh različnih koncih. A jim je razložil, da gre za povsem drugega glasbenika, le imeni sta podobni.
O Brendiju in Vunjakovih smo povprašali tudi Štajerskega Brendija.

»Mislim, da kaj posebno na dolgo ni treba razlagati. Popolnoma jasno se vidi, kdo je moj vzornik in idol. Vesel sem, da sem ga imel priložnost ne le srečati in spoznati, temveč tudi zapeti skupaj z njim na odru. Njegove ponarodele skladbe bom poleg svojih pel še naprej, saj kljub temu, da nas je Brendi veliko prezgodaj zapustil, te ostajajo in živijo naprej. Sicer pa očetovo delo in pot zelo uspešno nadaljuje tudi Dejan,« pravi.

Vsekakor zanimivo bi bilo videti združitev moči obeh fantov. Da bi na odru zapela v duetu, če že ne novem in prav njunem, pa s kakšno zimzeleno Brendijevo skladbo.