FESTIVAL
Tanja Ribič prejela ajdovsko deklico
V Kranjski Gori še danes mednarodni filmski festival. Pogovor z Martinom Strelom in podelitev nagrad.
Odpri galerijo
Matjaža Javšnika večina pozna kot igralca, ki še posebno blesti v komičnih nastopih, zadnjih pet let pa ga srečujemo v zelo resni vlogi direktorja Mednarodnega filmskega festivala Kranjska Gora, ki jo opravlja z vsem srcem in dušo. Letos je festival, ki je lani odpadel zaradi virusa, znova, tokrat za tri dni, prelevil očarljivo turistično mesto med gorami v središče filmskega dogajanja, njegov vrhunec pa se odvija prav danes, v soboto. »V pri vrsti je poseben zaradi lokacije, ki je sama po sebi filmska kulisa. Drugič zaradi tega, ker so ga domačini vzeli za svojega, in to se čuti na vsakem koraku. Tretjič pa je ta kraj tako majhen, da se morajo naši gosti srečati, tudi če se ne bi želeli, kar pomeni, da je idealen kraj za industrijsko festivalsko platformo in za nove ideje, koprodukcije. Prej ali slej bo to druženje pripeljalo tuji kapital v te konce in se bo tukaj snemala neka tuja produkcija, pri kateri bo večinsko avtorsko delo opravilo domače usposobljeno filmsko telo,« verjame direktor festivala in doda, da je nekaj posebnega tudi gorski svet.
»Vreme je nepredvidljivo, zato je prireditev obsojena na improvizacijo. Na selitve iz zunanjih prostorov v notranje, na prestavljanje projekcij, kadar pride do hudih nalivov,« se nasmehne. Vreme pa udeležencem ne povzroča slabe volje. »Eden od namenov festivala je ta, da dvigujemo indeks optimizma, da prinašamo veselje, radost v ta kraj. In ljudje to sprejemajo popolnoma normalno. Vremenske spremembe izkoristijo za to, da stvari obrnejo v svoje dobro, da se še bolj povežejo, še več druženja je, še več zabavnih trenutkov,« dodaja. Še eno poslanstvo dogodka je tudi predstavitev Slovenije.
»To naredimo na tako prefrigan in zanimiv način, da se vsi tujci zaljubijo v Kranjsko Goro. In v Slovenijo,« se namuzne. Uspeh se že kaže in trenutno so, pravi, v dogovoru trije projekti. Na otroških delavnicah vsako leto nastajajo kratki filmi, do zdaj že trije, rojevajo pa se tudi študentski filmi. »Študenti spoznavajo profesorje, tuje univerze – sodelujemo s kar petimi tujimi filmskimi šolami, med drugim s Chapmanovo univerzo iz Los Angelesa, FAMU-jem in filmskimi akademijami v Bologni in Budimpešti. Marsikdo od naših slušateljev, ki pride na te delavnice, se odloči za študij v tujini. Pomagamo jim, da pridobijo štipendije, ali pa jim omogočimo delo v kampusu, da si plačujejo šolo,« pove in doda, da verjame, da bo na kaki 15. izdaji festivala že nastopil nekdo, ki se šola na ta način. Direktor ima do festivala, ki ga je osnoval, poseben odnos. »To je uresničitev mojih sanj. Delati projekt, v katerega verjameš, z ljudmi, v katere zaupaš. Z ljudmi, za katere bi, kot rečemo pri nas, dal roko v hobl mašino. To je nekaj, kar me veseli, zadovoljuje. Zaradi teh ljudi ima festival prihodnost,« poudarja.
»Vreme je nepredvidljivo, zato je prireditev obsojena na improvizacijo. Na selitve iz zunanjih prostorov v notranje, na prestavljanje projekcij, kadar pride do hudih nalivov,« se nasmehne. Vreme pa udeležencem ne povzroča slabe volje. »Eden od namenov festivala je ta, da dvigujemo indeks optimizma, da prinašamo veselje, radost v ta kraj. In ljudje to sprejemajo popolnoma normalno. Vremenske spremembe izkoristijo za to, da stvari obrnejo v svoje dobro, da se še bolj povežejo, še več druženja je, še več zabavnih trenutkov,« dodaja. Še eno poslanstvo dogodka je tudi predstavitev Slovenije.
»To naredimo na tako prefrigan in zanimiv način, da se vsi tujci zaljubijo v Kranjsko Goro. In v Slovenijo,« se namuzne. Uspeh se že kaže in trenutno so, pravi, v dogovoru trije projekti. Na otroških delavnicah vsako leto nastajajo kratki filmi, do zdaj že trije, rojevajo pa se tudi študentski filmi. »Študenti spoznavajo profesorje, tuje univerze – sodelujemo s kar petimi tujimi filmskimi šolami, med drugim s Chapmanovo univerzo iz Los Angelesa, FAMU-jem in filmskimi akademijami v Bologni in Budimpešti. Marsikdo od naših slušateljev, ki pride na te delavnice, se odloči za študij v tujini. Pomagamo jim, da pridobijo štipendije, ali pa jim omogočimo delo v kampusu, da si plačujejo šolo,« pove in doda, da verjame, da bo na kaki 15. izdaji festivala že nastopil nekdo, ki se šola na ta način. Direktor ima do festivala, ki ga je osnoval, poseben odnos. »To je uresničitev mojih sanj. Delati projekt, v katerega verjameš, z ljudmi, v katere zaupaš. Z ljudmi, za katere bi, kot rečemo pri nas, dal roko v hobl mašino. To je nekaj, kar me veseli, zadovoljuje. Zaradi teh ljudi ima festival prihodnost,« poudarja.