Nekdanja voditeljica in sedanja pravnica Nataša Pirc Musar je vsestranski človek. Spušča se po jeklenih vrveh, vozi z motorjem, doma pa ob posebnih priložnostih speče posebne slaščice. Tudi njen glas je všečen, saj je v preteklosti pela drugi alt v pevskem zboru, sedaj pa ga izpopolnjuje pri učiteljici glasbe. Nekoč je celo zapela v Ruski dači s Heleno Blagne.
Bronasta medalja v bovlingu. FOTO: Osebni arhiv
Obstaja pa šport, ki ga ima posebej rada. »Bovling sem začela igrati po poškodbi kolena leta 2007. Raztrgana sprednja križna vez mi rokometnih pustolovščin ni več dovoljevala, bovling pa se mi je zdel idealen šport, kjer obremenitve niso hude. In res je koleno zdržalo in ne trpi niti danes. V ta šport sem se zaljubila in še vedno grem na treninge z veseljem, tekmujem pa ne več na vseh tekmovanjih, ker je za vrhunske rezultate pač treba veliko trenirati,« je povedala Nataša. »Lepe spomine imam na svoje udeležbe na mednarodnih tekmovanjih, na svetovno prvenstvo leta 2009 v Las Vegasu, kjer sem prvič v živo lahko občudovala največje mojstrice tega športa, predvsem Švedinje, Američanke in Malezijke. Udeležila sem se tudi dveh evropskih prvenstev. Ponosna sem na naše mlade športnike, ki nas zadnjih nekaj let razveseljujejo z medaljami z evropskih mladinskih prvenstev. Večina jih je članov mojega kluba Feniks. Sama sem pa seveda najponosnejša na bronasto medaljo v ekipni tekmi s sredozemskega pokala leta 2017, ko je to tekmovanje gostila Ljubljana.«
Nataša Pirc Musar. FOTO: Osebni arhiv
Nataša si želi, da bi bovling postal tudi olimpijski šport. »Čeprav gre za manj popularen šport, športniki vseeno sanjamo o tem, da bi postal olimpijski šport. Pot do tega ni lahka, a prvi mejnik bomo prebili leta 2026, ko bo naš šport v okviru Mednarodnega olimpijskega komiteja postal del družine 26 držav in 28 športov na sredozemskih igrah. Zadnji dve leti opravljam tudi funkcijo generalne sekretarke evropske bovlinške federacije, ki se bo skupaj z mednarodno federacijo še naprej trudila, da bo ta prelepi šport, ki ga lahko treniraš tudi v zrelejših letih, postal olimpijski.«
