MASTERCHEF
Tekmovalka se je skoraj izstradala do smrti
Bitka v MasterChefu ne bo najtežja za Natalijo Palačkovič Za seboj ima namreč hudo življenjsko preizkušnjo
Odpri galerijo
Kot deklica je bila predebela, nato se je znašla v primežu anoreksije, danes je zdrava, srečna in zadovoljna. FOTO: OSEBNI ARHIV
Nova sezona priljubljenega kuharskega šova MasterChef Slovenija za Natalijo Palašković iz Bohinja zagotovo ne bo najtežja bitka. Devetindvajsetletnica ima namreč za seboj težko življenjsko preizkušnjo, zaradi katere je zrla smrti v oči. Razkrila je, da v šov ne vstopa s strahom, saj je najtežjo bitko svojega življenja že bila in se iz nje vrnila kot zmagovalka. Pred leti je premagala hudo anoreksijo, zdaj pa je ponosna nase, saj se je trudila, borila in ostala živa.
»Moji spomini na to obdobje so zelo čustveni, boleči. Nikoli si nisem mislila, da bom zaradi odrekanja hrani pristala na smrtni postelji ... Prve tedne smo čakali, ali bo moje telo sploh dovolj močno, da bo preneslo zdravljenje. Tisti občutek, ko si nemočen, priklenjen na posteljo, obdan z aparati in priključen na naprave, ki te ohranjajo pri življenju, je grozen,« se najhujšega obdobja spominja simpatična svetlolaska, ki je bila kot deklica predebela. Obsedena s kilogrami se je kot mladostnica znašla v začaranem krogu.
»Najbolj pa me je bolelo, ko sem videla, kako so trpeli moji domači, ko so me videli tako,« pravi. Kljub vsemu, kar je prestajala, pa je bila želja po življenju močnejša od bolezni. »V meni je zagorela tista iskrica, slišala sem tisti glas: Natalija, to je tvoja pot in šele začela se je. Sem človek, ki je velikokrat padel in se pobral, z vsakim padcem sem postala močnejša. Zadala sem si cilje v življenju, veliko sem jih uresničila in grem samo še naprej,« optimistično zre v prihodnost.
Poteguje se za naziv najboljše amaterske kuharice v Sloveniji. FOTO: PRO PLUS
»Moji spomini na to obdobje so zelo čustveni, boleči. Nikoli si nisem mislila, da bom zaradi odrekanja hrani pristala na smrtni postelji ... Prve tedne smo čakali, ali bo moje telo sploh dovolj močno, da bo preneslo zdravljenje. Tisti občutek, ko si nemočen, priklenjen na posteljo, obdan z aparati in priključen na naprave, ki te ohranjajo pri življenju, je grozen,« se najhujšega obdobja spominja simpatična svetlolaska, ki je bila kot deklica predebela. Obsedena s kilogrami se je kot mladostnica znašla v začaranem krogu.
Najbolj me je bolelo, ko sem videla, kako so trpeli moji domači.
»Najbolj pa me je bolelo, ko sem videla, kako so trpeli moji domači, ko so me videli tako,« pravi. Kljub vsemu, kar je prestajala, pa je bila želja po življenju močnejša od bolezni. »V meni je zagorela tista iskrica, slišala sem tisti glas: Natalija, to je tvoja pot in šele začela se je. Sem človek, ki je velikokrat padel in se pobral, z vsakim padcem sem postala močnejša. Zadala sem si cilje v življenju, veliko sem jih uresničila in grem samo še naprej,« optimistično zre v prihodnost.
