NA EKS

Terapija

Še bolj se tega zavem, ko po katerem od koncertov sredi prelepe Ljubljane vidim, kako »čudežno« in res terapevtsko določene zvrsti glasbe delujejo na čudežno mladino.
Fotografija: Na terapiji FOTO: SHUTTERSTOCK
Odpri galerijo
Na terapiji FOTO: SHUTTERSTOCK

Pravzaprav mi ni povsem jasno, ampak ne vidim razloga, da ne bi verjel v to, kar mi sporočajo.
Namreč: madridskim policijskim psom želijo izboljšati delovne razmere, zato jim bodo prenovili bivalne prostore. Med novosti spadata klimatska naprava in glasbena terapija – poslušanje pomirjujoče glasbe za sprostitev, so poročale agencije in me za hip oz. dva (in še nekaj dlje) prikovale na sedež.
Podučen sem še bil, da je v pasjem oddelku mestne policije v španski prestolnici trenutno 22 šolanih psov, ki pomagajo policistom pri različnih nalogah in zadolžitvah, predvsem pri iskanju eksplozivnih naprav in drog pa tudi pri reševalnih akcijah.
A psi so zaradi svojega dela pogosto pod stresom, zato so se oblasti po posvetovanju s strokovnjaki odločile, da jim bodo v njihovih prostorih po novem predvajali klasično glasbo, piše BBC. V skladu s tehniko, ki je znana kot t. i. Mozartov učinek, bodo kosmatincem nekajkrat na dan predvajali klasično instrumentalno glasbo. V obsežni študiji leta 2012, objavljeni v reviji, ki se posveča vedenju živali, so namreč ugotovili, da klasična glasba pripomore k ublažitvi napetosti pri psih.
Pes na terapiji FOTO: WALLPAPER
Pes na terapiji FOTO: WALLPAPER

Vodja oddelka Rafael de la Gándara, sem izvedel, je prepričan, da bo prenova pasjih prostorov čez nekaj časa pripomogla tudi k še boljšim rezultatom njihovih pasjih pomočnikov. »Psi morajo biti sproščeni, a hkrati ves čas v pripravljenosti, da se odzovejo na naš ukaz,« je dejal in dodal: »A pri svojem delu morajo biti tudi zelo osredotočeni. Če na primer iščejo droge, morajo kopati po tleh. Če pa iščejo eksplozivne naprave, je ravno kopanje prepovedano, saj bi bilo to lahko za vse zelo nevarno.«
S klimatsko napravo želijo psom zagotoviti, da se v vročih poletnih mesecih ne bodo pregreli, pozimi pa jih ne bo zeblo. No, in če bo poleg še omenjeni Mozartov učinek, bo užitek pravzaprav orgazmičen.

Okej, glasba je v življenju človeka izredno pomembna, nujna. Že samo petje je fizično zdravo za človeka, sprošča, pospešuje krvni obtok, lajša stres in tesnobo ter resnejše simptome srčno-žilnih bolezni, kar je pokazala analiza več kot 25 znanstvenih študij, je slišati. »Z glasbo bi morali povezovati, ne ločevati,« trdijo terapevti.
Navsezadnje zdravljenje z glasbo ni novodobna iznajdba. Različne kulture so njen pomembni vpliv na človeka uporabljale na različne načine: pri plemenskih obredih, pri nekaterih načinih zdravljenja, ki jih uporabljajo vrači, s petjem pomembnih duhovnih besedil. Prvi zapisi o zdravljenju z glasbo na egipčanskih papirusih so stari 3500 let. Stari Perzijci so opisovali blažilni učinek lutnje na različne bolezni in tudi iz obdobja starih Grkov in Rimljanov so znani zapisi o zdravljenju z glasbo. Nad njenimi učinki so se navduševali v renesansi, konec 19. stoletja so bili ti v medicinskih krogih splošno sprejeti.
Glasbo doživljamo z dušo, študije so pokazale, da lahko dobra glasba navaden trenutek spremeni v duhovno izkušnjo, daje uteho in sproži močna čustva. Njen vpliv je zapisan v genetski kod ljudi, vpliva na fizično in duševno zdravje, pojasnjujejo strokovnjaki.
Igranje določenega inštrumenta ali učenje petja ne bo izboljšalo le glasbene zmožnosti, ampak tudi kognitivne in govorne sposobnosti posameznika, je pokazala ena od študij britanske univerze St. Andrews, v kateri so sodelovali otroci, stari enajst let. Tisti, ki so obiskovali glasbeno šolo, so se za 30 odstotkov bolje odrezali na testih verbalne inteligence.
Med letoma 1950 in 1970 so se v zahodnoevropskih državah in ZDA začele uveljavljati prve oblike uvajanja glasbene terapije na dveh velikih področjih: v centrih za ljudi z motnjo v duševnem razvoju in v psihiatričnih bolnišnicah. Od pionirjev glasbene terapije prek prvih praks, ustanavljanj prvih izobraževanj do državno priznanih univerzitetnih študijev in končno zdravstvenih zakonov, ki urejajo status tega poklica, je še dolga pot.
Ja, glasba je res čudežna … Še bolj se tega zavem, ko po katerem od koncertov sredi prelepe Ljubljane in veleodra v Stožicah (v zadnjem času se kot prireditveni prostor uveljavlja tudi Gospodarsko razstavišče) vidim, kako je v okolici vse posvinjano s plastičnimi kozarci, polulano in kar-še-vse-sodi-poleg, in si mislim, kako »čudežno«, pravzaprav res in zares terapevtsko določene zvrsti glasbe delujejo na čudežno mladino v tem psihiatričnem trenutku na osebnih in kolektivnih ravneh in času, ki te tako hitro odnese predaleč stran.
In v takih razmerah nemara ni nič nenavadnega, da kar malce zavidam madridskim psom.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije