To so osupljive hiše Slovencev: razkrila sta jo tudi Romihova

Nepremičninska oddaja Ambienti na Televizija Slovenija je priljubljena oddaja o arhitekturi, opremi in prenovi slovenskih domov. Minuli teden so ustvarjalci praznovali 100. oddajo oziroma deveto sezono in kaže, da jo bomo na malih zaslonih lahko spremljali tudi v prihodnje. Je najbolj gledana oddaja v svojem časovnem pasu na vseh slovenskih televizijah. O njeni priljubljenosti smo se pogovarjali z njenim voditeljem Boštjanom Romihom, ki nam je med drugim zaupal, katera nepremičnina, ki jo je videl, je nanj naredila največji vtis, kako se počuti, ko pokuka v tuje spalnice, in kako na stežaj so odprta vrata hiše pri Romihovih, ki jo ima v lasti z ženo Laro. 

Čestitke za 100. oddajo Ambienti. Bi lahko rekli, da so se od vaše prve vodene oddaje pred dvema letoma do danes okusi in arhitekture slovenskih domov kaj spremenili?
 
Hvala za čestitke. Po odzivu in vprašanjih gledalcev bi rekel, da smo verjetno marsikomu pomagali pri izbiri kakšnega lepšega kosa ali detajla, morda pa ga tudi opogumili, da se je gradnje ali prenove lotil bolj premišljeno in s pomočjo strokovnjaka. Zelo pa se trudimo oddati naslednje sporočilo: uredimo si dom tako, da ustreza najprej nam. Res pa je, da se oko da vzgajati tako kot druga čutila. Torej naj nas ne preseneti, če se nam okus z leti spreminja.


 
Vas že od nekdaj zanima, kako imajo pri sosedih? Ali je trava tudi tam bolj zelena?
 
Ne, za zdaj je moja še bolj zelena (smeh)! Se pa z veseljem učim in navdihujem od tistega, ki ve in zna. In mislim, da tudi pri naši oddaji ta faktor 'firbca' ni tako močan, seveda pa je prisoten. Gre za to, da če nekdo nekaj naredi dobro ali lepo, to ljudje radi pogledamo in se učimo. Morda tako tudi ugotovimo, kaj lepega in dobrega imamo pred nosom, pa tega ne vidimo.


 
Tudi vi s soprogo Laro ste velikodušno odprli vrata v svoj dom v eni od oddaj. Sicer tudi radi gostite pri vas doma? Kakšen gostitelj ste?
 
Ko so snemali našo hišo, sem delal na Pop TV, in ker so Ambienti na RTV Slovenija, se zaradi konkurenčnih pravil na posnetku nisem izpostavil. Kar je bilo super: hišo je tako predstavila njena arhitektka, moja žena. Sicer pa sva hišo in okolico zasnovala prav z mislijo, da bomo vedno lahko gostili veliko ljudi. Tudi nam jo prezaposlenost velikokrat zagode, ampak sem vesel, da se je pri nas obrnilo že veliko zabav, skupnih večerij, piknikov ... Svojevrstni vrhunec je bil lani, ko sva ob 15. obletnici poroke gostila več kot 50 nekdanjih sopevcev iz pevskega zbora.


 
Oddaja Ambienti je med bolj gledanimi domačimi oddajami na RTV Slovenija in tudi naši bralci Slovenskih novic radi preberejo o prestižnih stanovanjih slovenskih lastnikov, denimo, kako imajo pri Bogatajevih, pri Romihovih … Menite, da se Slovenci bolj kot prebivalci naših sosednjih držav zanimajo za nepremičnine?
 
Zelo enostavno, tematika zanima ljudi po vsem svetu. Saj je tudi tujih oddaj s podobno vsebino kar nekaj. Lahko se edino poigravamo s teorijo, da kot smo Slovenci nenavadno dobri in zagrizeni v nekaterih športih ali kot inovatorji in še kaj, tako nam te lastnosti morda pomagajo pri snovanju in urejanju domov. Poudarjam pa še nekaj: nobeno izmed teh izjemnih bivališč ni zraslo zgolj na denarju. Vedno je zadaj neka večja zgodba. Brez veliko volje, vztrajnosti, domišljije, premišljenosti in predanosti do takih domov težko prideš.


 
Videli ste že ogromno slovenskih domov – od tradicionalno do sodobno opremljenih. Katera so vas osebno najbolj prevzela?
 
Ravno tista, kjer se tradicija na najlepši in najfunkcionalnejši način sreča s sodobnostjo. Na misel mi najprej pride nekaj obnovljenih, predvsem kraških hiš, npr. Hiša Kambra ali hiša Sušnik. Ampak takoj nato pomislim, koliko čudovitih meščanskih stanovanj smo tudi doživeli. No, pa tudi tam sem bolj 'mehak', ko gre za prenovo kakšnega staromeščanskega stanovanja z
eleganco preteklosti in funkcionalnostjo današnjih dni. Očitno me prevzame pridih preteklosti ali pa je to 'emšo' (smeh) ... 


 
Katero bivališče (hiša ali stanovanje) je bilo najluksuznejše in najdražje, ki ste ga videli?
 
Veste, kako je: luksuz in visoke številke me v osnovi sploh ne zanimajo! Tudi oddaja ne išče projektov, kjer bi nekdo imel več denarja kot pa domišljije. Včasih so prav majhna stanovanja, kjer je bila potrebna še toliko večja kreativnost, pravi posladek! Luksuz in ekstravaganca sta po svoje vabljiva, seveda ju radi pogledamo, ampak če bi se osredotočili zgolj na to dvoje, z oddajo po moje ne bi daleč prišli.
 
Lahko bi rekli, da ste eden tistih, ki ste pokukali v največ slovenskih spalnic, torej najintimnejši prostor v stanovanju. Ste imeli na začetku snemanj oddaj pri tem kakšen občutek nelagodja?
 
Kje pa, saj spalnice podnevi ne obratujejo! No, če bi šlo za tako zelo intimen prostor, nas tja pač ne bi spustili. Lastniki, ki nas sprejmejo, se zavedajo, da niso v hišo spustili navadnih firbcev, ampak nekoga, ki zna ceniti njihovo delo in ideje. Skoraj vedno me najprej kar sami popeljejo po vseh prostorih. Poleg tega se na snemanje pripravijo, stanovanje pospravijo in uredijo, kar pomeni, da na nobeni strani ni razloga za nelagodje.
 
Kakšni so lastniki slovenskih nepremičnin?
 
To je pa zelo široko vprašanje, ampak tisti, ki nam odprejo vrata, so v veliki večini odprti, gostoljubni, ustvarjalni, učinkoviti, upravičeno ponosni na svoje delo.


 
Kje bi raje preživeli teden dni dopusta s svojo soprogo – v zemljanki ali v hiši, ki jo upravljamo z dotikom prsta?
 
Imam pomembno vprašanje, z otroki ali brez (smeh)? Najprej mi pade na pamet kakšna tradicionalna, a s sodobnimi elementi obnovljena hišica nekje daleč od civilizacije in v idiličnem objemu narave, skoraj raje v hribih kot pri morju. Nato se spomnim, da sva oba tudi ljubitelja kozmopolitskega utripa, lani sva preživela čudovit podaljšan vikend v Londonu. Ampak nekaj je res:
če si nekje kot zgolj turist, je vse lepše.
 
V kakšnem domu ste živeli v mladosti? Ste kaj posebej pogrešali in si nato pozneje v svoji hiši uresničili sanje?
 
Najprej smo živeli v starejši hišici starih staršev precej na samem, tik ob robu gozda. Lega je bila idilična, a jaz je takrat nisem videl, želel sem si družbe drugih otrok, ki imajo več civilizacije. Šola z igriščem je bila dva kilometra stran. Zdi se mi, da smo ves čas mojega otroštva gradili novo hišo, in ko smo se končno vanjo vselili, sem kmalu po tem šel v Ljubljano na študij. Zato sem želel, da z Laro zgradiva hišo za to obdobje, ko so otroci še doma, da v njej čim dlje živimo skupaj kot družina. Morda so to bile sanje, ki mi jih je uspelo uresničiti.
 
Ko ste na dopustu, ali raje prelistate revijo o hišah ali o avtomobilizmu? Morda še raje čenče ali kaj četrtega?
 
Na dopustu prija vsega po malem, kar dobro ste zadeli. Namesto avtomobilizma morda raje kaj kolesarskega. Vedno s sabo vzamem preveč knjig, ki pa jih zaradi aktivnega sloga dopustovanja ne morem skoraj nič prebrati. Pač, za vsak slučaj, če bo na primer dva tedna deževalo.


 
Ste v Ambientih morda razmišljali, da bi posneli oddajo v tujini in tam pogledali, ali so Slovenci zunaj domovine v svoj dom prenesli kaj slovenskega? Ali morda stoji kakšna hiša iz kozolca tudi v Argentini ali na Novi Zelandiji?
 
Seveda, posneli smo že nekaj objektov onkraj meja Slovenije, nazadnje dve fantastični počitniški hiši v hrvaški Istri, vendar dlje od sosednjih držav še nismo prišli. Vsekakor bi bil zame in vso ekipo enkraten izziv seči še dlje. Nazadnje sem zares čudovito hišo videl pri Slovencih na otoku Maui na Havajih in tega bi se gotovo še našlo. Glede na to, da je slovenski kozolec tako dovršen in edinstven, me ne bi čudilo, če bi si ga kdo postavil na drugem koncu planeta, to bi bilo čudovito, nisem pa še slišal za kaj takega.