Trepetali za življenje mucka Mikija

»Pred letom in pol se je k nam zatekel desetmesečni mucek. Vsako jutro nas je na terasi pričakal v večjem koritu, kjer je rasel paradižnik. Najprej se mi je zdelo čudno, da bi se kar odločil, da bo postal naš. Ko pa mu je mož Bogdan nekega dne postregel vodo, jo je ta brez prekinitve pil kar deset minut. Jasno, da se nam je vsem zasmilil v dno srca,« nam je zaupala citrarka Tanja Zajc Zupan.

Potem je muc pil mleko z vodo še drugi in tretji dan, nakar mu je Tanjin mož kupil hrano. In ljubezen, seveda obojestranska, je bila rojena. »Muc je dobil ime Miki. In postal naš Miki. No, mož Bogdan rad reče, da je to njegov Miki. Pa je seveda kar od vseh, prav vsi smo ga vzljubili, on pa nam s hvaležnostjo in ljubeznivostjo vrača, ker smo ga vzeli za svojega,« pravi Zajc Zupanova. Ob tem, ko ga božajo in crkljajo, Miki glasno prede, kar prav vse pomirja.

»Menda mucki od človeka nase prevzamejo tudi slabo energijo, ki jo potem s svojo dejavnostjo oddajo v naravo. Zdaj je pri nas že več kot leto dni, in če ga kakšen dan ni, ga že zelo pogrešamo. Mene božanje zares sprošča in mislim, da je Miki neke vrste psihoterapevt. Prepričana sem tudi, da je k naši hiši prišel z razlogom,« še pravi naša znana citrarka.


A pred dnevi je vsem zastal dih, ko je Miki doživel hudo nesrečo. »Vse kaže, da je šel čez cesto, pri tem pa ga je zadel avto. Ves krvav se je privlekel domov, a ko ga je sin Domen želel prijeti, mu je ušel. Zelo nas je skrbelo zanj in ves dan smo ga iskali. Še sosedi Olga in Vlasta sta nam pomagali. Nakar ga je Vlasta k sreči našla, ob svoji hiši, kjer ima zložen les. Bil je apatičen, vsem se nam je zelo smilil, zato sva ga s sinom odpeljala k dežurnemu veterinarju na veterinarsko fakulteto v Ljubljani. In seveda upala, da bo mucek preživel, saj se je izkazalo, da ima težjo poškodbo glave, zlomljeno čeljust, izpadlo mu je tudi nekaj zob,« nam pove Zajc Zupanova. Miki je nekaj dni ostal na kliniki, prestal operacijo in si na srečo opomogel.

»Zdravniki so zanj res lepo poskrbeli in me sproti obveščali, kako je z njim. Kar verjeti nisem mogla, da so tako zelo prijazni, saj včasih še človek ni deležen tolikšne pozornosti. Zdaj je naš 'bolnik' že v domači oskrbi in dobro okreva. Seveda pa je deležen zdaj še več skrbi in ljubezni, ki mu ju tudi že prej ni manjkalo,« nam pove citrarka.

»Pravijo, da če te najde muc in sam pride k tebi, ga moraš sprejeti. Tako smo naredili tudi mi in ni nam žal. Toliko topline, ki ti je lahko da žival, ne dobiš od nikogar drugega. Tega se ne da opisati. In ker je naš Miki tako zlat, bi lahko bil tudi Zlatko,« se pošali Tanja Zajc Zupan.