SLOVO
Tretji rak je bil za Romana Juga usoden
Roman je umrl v Stari Gori v Novi Gorici.
Odpri galerijo
Bitko z rakom je v 53. letu življenja izgubil glasbenik in tekstopisec Roman Jug iz Domžal, ki ga poznamo po udejstvovanjih v dveh najbolj uspešnih slovenskih plesnih skupinah 90. let, 4 Fun s pevko Karmen Stavec in Gimme 5 z Dejo Mušič.
Napisal je besedila za nekatere največje plesne uspešnice, kot so Sledi sivih cest, Ko pade noč, Atlantida, Kraljica noči, Ritem mladosti, Mesto rož, bil je prejemnik platinaste in zlate plošče za glasbeni projekt Hitomanija.
Umrl je v sredo ob 15. uri v Stari Gori v Novi Gorici, kamor so ga pripeljali iz klinike za pljučne bolezni in alergije Golnik, kjer so ga sprejeli v ponedeljek. Zadnji dve leti so se v njegovem življenju vrstile preizkušnje, ena težja od druge, še pred njimi je bolehal za nevropatijo.
Preživel je raka na grlu, terapije in operacijo, dve hudi možganski kapi v nekaj dneh, vnovični recidiv raka na bezgavki, ponovno operacijo. Kazalo je, da je rak premagan, da je obmiroval. Med bojem za lastno življenje mu je umrl oče, na katerega je bil glasbenik izjemno navezan, trpel je pomanjkanje denarja, zmanjkovalo mu je sredstev za osnovne življenjske potrebe.
Selil se je iz ambulante v ambulanto, iz bolnišnice v bolnišnico, po rehabilitacijskih centrih, zadnje leto pa je bil njegov dom Varstveno-delovni center (VDC) Nova Gorica, ustanova, namenjena pobolnišnični negi in dolgotrajni rehabilitaciji oseb s pridobljeno možgansko poškodbo. Tam smo ga septembra lani obiskali tudi mi, bil je v invalidskem vozičku. Iskreno je verjel, da bo premagal bolezen, da bo znova shodil.
Čas si je krajšal s pisanjem besedil in učenjem italijanščine, ki jo je imel tako rad, a časa za učenje prej ni imel. Nasmeh ni izginil z njegovega obraza. Do zadnjega se je celo hudo bolan šalil in smejal.
Boril se je do tretjega recidiva raka, za katerega je izvedel pred približno mesecem dni. Takrat so mu zdravniki pojasnili, da je rak metastaziral, čutil je bolečino v pljučih, zadnje dni je težko govoril, na koncu je v bolniški postelji klonil, bolezen je bila močnejša.
Najboljšemu prijatelju Dušanu Kokolu, ki živi v Ankaranu in s katerim sta prijateljevala vse življenje, je Roman pred nekaj dnevi obljubil, da ga bo počakal do takrat, ko se z ženo vrneta z dopusta, torej do 11. septembra, potem pa naj ga le prideta obiskat v Novo Gorico. Ni počakal, utrujen od bolezni je za vekomaj zaspal.
Toda za seboj je pustil sledi svojih pesmi, spomin na svojo dobroto, ljubezen do soljudi, v srcih ljudi sledi svojega nasmeha. Po njem se ga bomo spominjali vsi, ki smo ga poznali. Družini in prijateljem Romana Juga izrekamo iskreno sožalje.
Napisal je besedila za nekatere največje plesne uspešnice, kot so Sledi sivih cest, Ko pade noč, Atlantida, Kraljica noči, Ritem mladosti, Mesto rož, bil je prejemnik platinaste in zlate plošče za glasbeni projekt Hitomanija.
Umrl je v sredo ob 15. uri v Stari Gori v Novi Gorici, kamor so ga pripeljali iz klinike za pljučne bolezni in alergije Golnik, kjer so ga sprejeli v ponedeljek. Zadnji dve leti so se v njegovem življenju vrstile preizkušnje, ena težja od druge, še pred njimi je bolehal za nevropatijo.
Preživel je raka na grlu, terapije in operacijo, dve hudi možganski kapi v nekaj dneh, vnovični recidiv raka na bezgavki, ponovno operacijo. Kazalo je, da je rak premagan, da je obmiroval. Med bojem za lastno življenje mu je umrl oče, na katerega je bil glasbenik izjemno navezan, trpel je pomanjkanje denarja, zmanjkovalo mu je sredstev za osnovne življenjske potrebe.
Selil se je iz ambulante v ambulanto, iz bolnišnice v bolnišnico, po rehabilitacijskih centrih, zadnje leto pa je bil njegov dom Varstveno-delovni center (VDC) Nova Gorica, ustanova, namenjena pobolnišnični negi in dolgotrajni rehabilitaciji oseb s pridobljeno možgansko poškodbo. Tam smo ga septembra lani obiskali tudi mi, bil je v invalidskem vozičku. Iskreno je verjel, da bo premagal bolezen, da bo znova shodil.
Za seboj je pustil sledi svojih pesmi, spomin na svojo dobroto, ljubezen do soljudi, v srcih ljudi sledi svojega nasmeha.
Čas si je krajšal s pisanjem besedil in učenjem italijanščine, ki jo je imel tako rad, a časa za učenje prej ni imel. Nasmeh ni izginil z njegovega obraza. Do zadnjega se je celo hudo bolan šalil in smejal.
Boril se je do tretjega recidiva raka, za katerega je izvedel pred približno mesecem dni. Takrat so mu zdravniki pojasnili, da je rak metastaziral, čutil je bolečino v pljučih, zadnje dni je težko govoril, na koncu je v bolniški postelji klonil, bolezen je bila močnejša.
Najboljšemu prijatelju Dušanu Kokolu, ki živi v Ankaranu in s katerim sta prijateljevala vse življenje, je Roman pred nekaj dnevi obljubil, da ga bo počakal do takrat, ko se z ženo vrneta z dopusta, torej do 11. septembra, potem pa naj ga le prideta obiskat v Novo Gorico. Ni počakal, utrujen od bolezni je za vekomaj zaspal.
Toda za seboj je pustil sledi svojih pesmi, spomin na svojo dobroto, ljubezen do soljudi, v srcih ljudi sledi svojega nasmeha. Po njem se ga bomo spominjali vsi, ki smo ga poznali. Družini in prijateljem Romana Juga izrekamo iskreno sožalje.