Umrl je svetovno znan plesalec, bil je tudi prejemnik Prešernove nagrade

Umrl je svetovno znan koreograf, plesalec, pedagog, režiser in dramaturg Milko Šparemblek, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, sklicujoč se na njegovo družino. Na Prevaljah na Koroškem rojeni Šparemblek je umrl v Zagrebu, kjer je živel. Star je bil 96 let. Opus Prešernovega nagrajenca obsega več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav.
Prispeval k spremembi razmišljanja o plesu
Šparemblek spada v generacijo svetovno znanih umetnikov, ki so s svojim delom prispevali k spremembi razmišljanja o plesu v današnjem času.
Milko Šparemblek se je rodil leta 1928 na Prevaljah na Koroškem. Šolal se je v Zagrebu, kjer je na filozofski fakulteti študiral komparativistiko in književnost, sočasno pa se je pri znamenitih hrvaških plesalcih in baletnih pedagogih Ani Roje in Oskarju Harmošu učil tudi klasični balet.
Leta 1948 je postal član Baleta HNK Zagreb. Že zelo kmalu je kot prvak tamkajšnjega ansambla z izjemnim uspehom plesal glavne vloge iz klasičnega, sodobnega in nacionalnega repertoarja. Leta 1953 je odšel v Pariz, kjer se je pri Olgi Preobraženski, A. Iliču in Sergeju Perretiju izpopolnjeval v klasičnem baletu. Ob mnogih antologijskih plesnih kreacijah, ki jih je izvajal na vseh pomembnejših svetovnih plesnih odrih, je deloval tudi kot baletni mojster v bruseljskem Ballet du XXe Siecle Mauricea Béjarta, tri leta je bil direktor Metropolitanskega baleta v New Yorku, štiri leta direktor Gubelkian baleta, tri leta direktor Baleta v Lyonu, med letoma 1992 in 1994 pa je vodil baletni ansambel HNK v Zagrebu, je zapisano na spletni strani SNG Opera in balet Ljubljana.
Koreografiji se je posvečal vse od leta 1955. Na oder je postavil več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav, televizijskih oddaj ter umetniških filmov. Priznanja in mednarodni ugled si je pridobil kot sodelavec vrste opernih in baletnih gledališč, med njimi v Parizu, Bruslju, Veroni, Lizboni, Londonu, v Atenah, New Yorku, Riu de Janeiru in drugje.
V utemeljitvi za Prešernovo nagrado za leto 2020 je bilo med drugim zapisano, da o umetnosti plesa in umetnosti razmišlja kot o zelo potrebni vsenavzoči nadstavbi, ki plemeniti banalnost vsakdanjosti, njegov izvirni slogovni izraz pa je tako samosvoj, da ga ne more opredeliti nobena plesnoteoretična ali plesnozgodovinska oznaka.