Urška in Janez Janša razkrila, kako je epidemija vplivala na njuno družino

Premier Janez Janša in njegova žena Urška Bačovnik Janša sta za Radio Ognjišče spregovorila o tem, kako se spominjata časa osamosvojitve, odgovorila pa sta tudi na malce bolj osebna vprašanja o tem, kako je epidemija vplivala na njuno družino ter kako so se znašli pri šolanju na daljavo.

​

Urška je priznala, da je epidemija njuno družino precej zaznamovala: »Zelo, ampak ne poznam družine, ki je ta epidemija ni zaznamovala. V dobrem in slabem. Šola na daljavo, ki je bila zagotovo zanimiva in poučna izkušnja spoznavanja lastnih otrok, je bila tudi naporna. Usklajevanje šolanja otrok in službe je bilo včasih nemogoče. Mislim, da mame še nikoli nismo tako čakale počitnic, kot jih letos. Sem pa po svoje hvaležna za ta čas in to izkušnjo. Marca lani, ko smo imeli prvo zaprtje in bolnikov s covidom 19 skoraj ni bilo, če primerjam z zadnjo zimo, sem bila dva meseca lahko doma z otrokoma in z njima delala 2. in 4. razred. Pravzaprav je ves razred postal ena velika on-line družina. Tudi učiteljice so na neki način vstopile ne samo v razred, ampak v naše domove. Zdelo se mi je, da otroka spoznavam na novo, da ju vidim v drugačni luči, spoznavam njun pogled na šolsko delo, učne navade, stiske in da smo se zato tudi bolj zbližali. Takega časa za otroka ni bilo nikoli prej in ga verjetno nikoli več ne bo. Ker se nismo družili s praktično nikomer, je bila povezanost med nami še močnejša. Na neki način smo ponovno našli stik. Zdaj smo spet na vrtiljaku. Predvsem ni normalnega časa za sprostitev. Vendar jaz in Janez vsak prosti trenutek, ki ga imava, izkoristiva za otroka. Fanta sta zdaj že velika, zelo zabavna, vesela in aktivna družba.«

Janez pa je na kratko odgovoril, da bo pomanjkanje časa za družino v prihodnje nadoknadil: »Časa je bilo zaradi vseh obveznosti mnogo manj, kot bi si želel in bi ga potreboval, a smo tisto malo napolnili z bogato vsebino. Verjamem tudi, da bomo lahko marsikaj, čemur smo se morali odreči, v prihodnje nadoknadili.«
 

Janša hvaležen vsem, ki so se trudili

Bačovnikova meni tudi, da nam je epidemija nastavila ogledalo. »Prepričana sem, da nas je veliko naučila tako o naši dobrosrčnosti kot sebičnosti. Zagotovo pa je postavila ogledalo družbi, v kateri živimo. To obdobje je predstavljalo odlično priložnost, da svoje otoke naučimo strpnosti in solidarnosti do starejših, mlade pa medgeneracijskega sožitja in uvidevnosti.«
​
Tudi Janša je priznal, da je epidemija zagotovo zaznamovala njegovo delo. »Za nami je težko leto. Z obilo potrpežljivosti, odrekanj in volje smo se prebijali skozenj. Spoznali smo, kako krhko je naše življenje in kako pomembna je v časih preizkušenj solidarnost med ljudmi in narodi. Hvaležen sem zdravstvenemu osebju in vsem zaposlenim v kritični infrastrukturi, ki so nosili največje breme te krize. Hvaležen sem jim za vso energijo, napore, odrekanja in za to, da se niso vdali in so bili luč upanja za vse nas v tej težki preizkušnji. Hvaležen sem svojim sodelavcem, ki so delali po svojih najboljših močeh, pogosto prek roba svojih zmogljivosti, da bi preprečili najhujše posledice. Hvaležen sem vsem državljankam in državljanom, ki so spoštovali vladne ukrepe, ki so v teh zadnjih mesecih množično pristopili k cepljenju, da bi zavarovali sebe in bližnje. Vem, da bomo virus premagali in da se luč na koncu predora že svetlika. Po dolgi noči epidemije bo pred nami znova vstala jutranja zarja življenja, kot smo ga bili vajeni. Le za izkušnjo bomo bogatejši in zato močnejši.«