Uživa v vsakem kilometru

S 13-člansko Vokalno skupino Krila, v kateri z ženo Uršo prepevava že 27 let, smo doslej nastopali na številnih domačih odrih, radi smo zapeli Slovencem po Evropi, zdaj pa je prišlo lepo povabilo iz Združenih držav Amerike,« razloži radijec in voditelj Jure Sešek. Na koncert v Minneapolis v ameriški zvezni državi Minnesota jih je povabil častni konzul Republike Slovenije v ZDA Miro Medved.

Ameriško potovanje so pevci in pevke začeli v Chicagu in v predmestju Lemont pripravili koncert in peli pri maši slovenske skupnosti. Potem so jo prek zvezne države Wisconsin mahnili do mesta dvojčkov, v Minneapolis in St. Paul, kjer so imeli krasne nastope in doživeli neverjetno toplino gostiteljev.

»Zelo rad potujem, če se da, z družino. Tako smo celino na drugi strani luže že nekajkrat obiskali. S sinom Luko sva prekrižarila Kalifornijo, Utah in še kaj. Vedno znova sem navdušen nad Ameriko, prijaznostjo ljudi, preprostostjo potovanja med mesti, iskanjem namestitev, načrtovanjem poti. Njihov moto Make it simple (naj bo preprosto, op. ur.) na potovanju po Združenih državah res deluje. Nikoli še nisem bil razočaran, vedno znova si rečem, vrnil se bom, in upam, da se bom res,« pove.

»Razsežnosti, ki jih doživiš, je nemogoče primerjati s slovenskimi. Tukaj je vse na dosegu roke, tam se lahko voziš ves dan ali več, pa se v pokrajini ne spremeni veliko. Povsem drugačna so velika mesta, ki se mi vedno znova zdijo zanimiva. Rad imam sprehod med nebotičniki, ki režejo v oblake, rad poiščem zelene parke, opazujem življenje v velemestih.«

Navdušili so ga narodni parki, tokrat predvsem jezera. »Najbolj pa sta me navdušili prijaznost in odprtost ljudi. Ne srečaš mrkih obrazov, res ne! Vsak ti želi pomagati, večina bi rada rekla kakšno besedo s teboj. Najlepša so srečanja z iskrenimi ljudmi, ljubezen, ki jo slovenski človek daleč stran želi podariti rojaku, ki pride na obisk,« razkrije.

Potovali so z najetima avtomobiloma, vozil je potniški kombi, kar je bilo svojevrstno doživetje. »Prava ameriška cestna ladja z 12 sedeži in veliko prostora za prtljago. Avtobus, fant! V vsakem kilometru po ameriških cestah uživam. Ni lepšega, vam povem. Ko razmišljam o naši in ameriški kulturi obnašanja na cestah, spoznavam, kako nestrpni smo, kako vsak gleda le nase in mu je za drugega malo mar. Užival sem. V vseh urah vožnje, iskanju cilja, pri zmedah z navigacijo. Vedno znova prijazno čakajo, vprašajo, ali potrebuješ pomoč. Nihče se ne jezi s kakimi čudnimi gestami, nihče ne hupa. Morda imam vedno znova srečo, a res ne morem prehvaliti njihovega odnosa do sovoznikov,« primerja voznike in ceste.


Juretu vsaka pot ostane v spominu predvsem zaradi srečanj z ljudmi. »Vem, da lahko navduši drugačnost pokrajine, da vzame dih lep razgled. A s tistim, kar doživiš v stiku z ljudmi, se pač narava ali arhitektura ne moreta primerjati. In prav s tega vidika je bila ta pot čudovita. Slovenski častni konzul se vsak trenutek trudi, da bi se Slovenci čutili lepo sprejete. In to mu v celoti uspeva. Nikoli ne bomo dovolj hvaležni za vso prejeto dobroto in pozornost. To je bila prava šola za nas, ko bomo imeli priložnost koga gostiti. Nameniti mu čas je včasih najtežje. A vsega smo dobili v izobilju,« je prepričan.


Krilaši so se vrnili veliko bolj povezani, še večji prijatelji, kot so bili pred potjo, in utrjeni v spoznanju, da je slovenska pesem nekaj, kar morajo negovati, dajati naprej. »Solze, ki jih rojaki daleč od doma potočijo ob pesmi Oj, Triglav moj dom ali Slovenija, od kod lepote tvoje, ostanejo v tebi in govorijo,« sklene Jure Sešek.