»V Sloveniji sem zelo srečna!«

Dobiva se v Asu, enem izmed njenih najljubši lokalov pri nas, ko je prišla domov iz vročega Dubaja. »Ob vrnitvi je bil šok, ker je Slovenija nenadoma postala Sibirija!« Slovenec Greg je bil pred 22 leti usoden za Hannah in še zdaj je njuna zveza občudovanja vredna. »Mislim, da je ključno, da drugemu pustiš prostor za rast, spoštuješ ta prostor in si sposoben z izbrano osebo o vsem komunicirati. Ravno komunikacija je najpomembnejša v razmerjih. Dejstvo je, da sva oba z možem zelo neodvisna in ambiciozna v karieri. Noben od naju ni na nasprotni strani, drug drugega pri tem ne drživa nazaj, nisva ljubosumna ali posesivna. To je tisto, kar je res pomembno za dolgo razmerje. Nobenih dram,« se nasmeji. Poročena sta 18 let in pred kratkim jo je za rojstni dan odpeljal v Benetke, kjer sta se nekoč zaročila. »Res me zna presenetiti. Ni eden tistih, ki bi te ves čas presenečal, ampak presenečenja prihrani za posebne trenutke. In takrat res dobro premisli, načrtuje do potankosti.« Tudi ona mu ljubezen zadovoljno vrača.


»Vedno se potrudim, da čuti mojo podporo, da ve, da stoodstotno verjamem vanj, tako na poslovnem kot tudi v kulinaričnem poslu. Za vsakim moškim z ambicijami mora biti ženska, ki ga podpira. Včasih tudi zavijem z očmi, ampak večinoma pa verjamem vanj,« se je prisrčno nasmejala. Njuna skupna točka je tudi hrana, in medtem ko je Greg velik gurman, ona kuha bolj domačo hrano. »Pehtranovo potico pečem za hčerko, ker je to njena najljubša sladica.« Sicer pa obožuje slovensko hrano. »Ko sem prišla pred 10 leti živet v Slovenijo, sem najprej poskusila žabje krake,« se prešerno nasmeje svoji izkušnji. »Ljudje so me res hoteli presenetiti s slovensko hrano. 'Poskusi žabje krake. Dobrodošla v Sloveniji',« opiše zabaven trenutek. »Ena mojih prvih izkušenj s hrano je bila gostilna As, ampak takrat je bil še na Krasu. To je bilo pred 22 leti, ko sva prišla iz ZDA na obisk k njegovim staršem. Takrat sem prvič poskusila nekaj posebnih evropskih jedi. In to je bil moj prvi vtis o Sloveniji.« Čeprav si je nekoč svoje življenje nekoliko drugače predstavljala. »Bila sem prepričana, da bom šla v Los Angeles ali v New York, kar sem sicer tudi storila. Ampak včasih je življenje je nepredvidljivo. Spoznala sem Slovenca, in to me je po 10 letih odpeljalo iz Los Angelesa.«

Družina in prijatelji ji zavidajo

Že dolgo nazaj pa se je Hannah zaobljubila glasbi. »V Združenih državah Amerike sem bila profesionalna pevka, imela sem veliko dela, koncertov, televizijskih nastopov. Potem pa sem spoznala Grega,« zasanjano pripoveduje.


In ko sva dobila Astrid, sva jo hotela odpeljati v kraj, ki je varen, dober za otroke in družino. Rada sva imela Slovenijo, zato sva jo tudi velikokrat obiskovala. In sva si rekla: 'Pa poskusimo!' In to je bilo to. Tukaj sem zelo srečna. Na začetku sem imela precej domotožja, zdaj pa sem srečna za to odločitev. Mislim, da je Slovenija čudovita. Moja družina in prijatelji, ko pridejo sem, mi zavidajo. Pravijo, da imam tukaj čudovito življenje in da je Slovenija res lepa.« Predvsem pa je tukaj veliko bolje za Astrid. »Ni vse slabo v ZDA, vendar mislim, da so otroci v Sloveniji bolj varni. Vse je tukaj bolje. Ko vidim, kaj se dogaja v ZDA: od strelskih obračunov v šolah do gensko predelane hrane, mislim, da smo lahko srečni, da nam ni treba skrbeti zaradi tega. Tukaj je odraščanje bolj nedolžno. To je res dober občutek za starše in res sem hvaležna za to.« Tudi zloraba interneta je problem današnjih otrok, o tem Hannah pravi: »Mislim, da je naloga vsakega starša, da nauči otroka, kako se soočiti s tem. Otroci imajo lahko malo zabave, ki jo ponujajo družbena omrežja, to je zdaj del življenja. Vendar jih moraš naučiti, da to ni vse in da je bolj pomembno, kdo si, kako ravnaš z ljudmi, ne pa to, koliko všečkov ali sledilcev imaš. Iskreno, s tem se že srečujem pri Astrid, saj je stara skoraj 12 let in je na družbenih omrežjih. Ampak moraš ostati močan in biti seznanjen s prejetimi sporočili,« prizna, da redno preverja hčerkina sporočila. »Moram! Tudi čudni ljudje so na svetu. Čeprav je Astrid zelo pametno dekle in ve, kakšne čudne stvari se lahko pripetijo na internetu. O vsem mi pove, vsaj za zdaj. Srečnica sem.«

Njena kariera ni odvisna od všečkov

Ko se usedeva ob kozarcu vina, mi zaupa, kako se sama sooča z družbenimi omrežji. »Nisem tako v tem kot nekdo pri dvajsetih. Moja kariera ni odvisna od všečkov na družbenih omrežjih. A zavedam se, da če izdaš album, če nastopaš, če si takšna oseba, se moraš tudi reklamirati. Družbena omrežja so dobra za promocijo. Imam družino in prijatelje, ki nimajo družbenih omrežjih, in prepričana sem, da so ravno oni najsrečnejši ljudje. Včasih razmišljam o tem, da bom nekega dne temu naredila konec in si izbrisala vse račune z družbenih omrežij.« Ob tem se obe strinjata, da svet instagrama, na katerem prevladujejo filtri, ves čas teži k popolnosti.


»Nikoli nismo stoodstotno zadovoljni z vsem, kar imamo. Mogoče si želimo tanjše noge, ploski trebuh, ampak jaz uživam v hrani. Imam moža, ki je chef, ne morem drugače. Raje živim tako, kot da bi ves čas skrbela in težila k popolnosti. Imam dobre gene, ampak kljub temu tudi nepopolnosti,« še pove v smehu 45-letnica. ​Kot pevka je dozorela ravno v Sloveniji. »V ZDA sem se petja lotila profesionalno, kar je prineslo dober zaslužek in koncerte po vsej Ameriki. Tukaj pa sem spoznala kreativne glasbenike, producente, veliko sem delala v studiu. Zelo sem hvaležna ljudem, da so me sprejeli kot pevko.« Leta 2013 nas je pevka s pesmijo Straight Into Love zastopala tudi na Evroviziji. »To je bila velika čast. Res sem uživala v tej izkušnji. Še vedno sem hvaležna za to ponujeno možnost in pogosto se mi zdi, da si je nisem zaslužila, če sem iskrena.« Letos je bila v žiriji za Emo, slovenskem izboru za Evrovizijo, na katerem je zmagala Lea Sirk. »Ona je bila zame na vrhu. Mislim, da je zelo lepo dekle, tudi zelo močna osebnost, prepričano o tem, kdo je. Komad pa je nekaj drugačnega in gre v uho. Mislim, da bo to pripomoglo k temu, da se bo dobro odrezala na Evroviziji. Vsi bomo držali pesti zanjo.«

Album odraža njeno umetnost

Tudi njeni glasbeni projekti ne počivajo in v decembru je izdala samostojni album Momentum s pomočjo skupine Heron. »Zdaj bom izdala drugi singl s svojega albuma in organizirala nekaj koncertov. Prav tako sem v studiu s skupino Xequtifz, delamo nov singel.« O svojem albumu sicer pravi, da ni komercialne narave. »Ko sem ga ustvarjala, sem vedela, da ne bo požel velika uspeha. Ampak čutila sem, da si to želim narediti. To je moja umetnost. Moraš priti do tja in dati ven, kar čutiš. Najboljša stvar je, da je ljudem, ki so to poslušali, res všeč. Ne gre za velik komercialni uspeh, a jaz sem zadovoljna s tem. To je nekaj zame in za ljudi, ki jim je všeč tovrstna glasba.« Na nastopih pa je vedno urejena do zadnje potankosti. »Uživam v modi in rada podpiram dobre lokalne umetnike. To je hkrati tudi prednost, saj kot ljudje na očeh javnosti potrebujemo veliko oblek, oni pa izpostavljenost njihovih oblačil. To razmerje mi je všeč. Veliko bolje, kot če greš v Zaro.« Ob koncu še enkrat spregovoriva o življenju in Hannah mi med drugim še zaupa: »Prednostne naloge se v življenju spreminjajo, ampak mislim, da je najpomembneje, da ostajaš pozitiven. Nisem vedno popolnoma pozitivna, zagotovo imam svoje trenutke, tako kot vsi. Mislim, da je pozitivno razmišljanje najpomembnejša stvar. Moraš se zavedati, da misli nadzorujejo tvoje življenje, zato moraš ostati osredotočen na pozitivno pot, ne glede na vse.«