V službi pri Andreju Hoferju glasba, doma kriminal
Urednik in voditelj na TV Slovenija Andrej Hofer, ki prihodnji mesec skupaj z Darjo Gajšek začenja novo sezono oddaje Zimski pozdrav, je zelo zanimiv človek. Čeprav je že dolgo med znanimi javnimi obrazi in se pojavlja v medijih tudi zunaj svoje službe, o njem marsičesa ne vemo. Poleg vrste stvari, s katerimi se ukvarja v prostem času, ima precej zanimiv hobi.
Je namreč velik oboževalec knjig, nadaljevank in filmov o sloviti gospodični Marple in legendarnem detektivu Poirotu, dveh nesmrtnih likih Agathe Christie, prav tako ga je pred zaslone prikovala serija Umori na podeželju. Andrej poleg kriminalk rad pogleda tudi dober triler ali psihološko dramo, predvsem evropske produkcije ali pa s festivala Liffe.
»Nisem pa filmofil. Rad preberem knjigo enake zvrsti, a jih ne požiram. Bral sem književnost na fakulteti, mnogo let sem na radiu vsak dan bral, kar so mi napisali drugi. Berem ves čas. Berem tudi ljudi, oni so moje knjige. In učim se ves čas. Veliko trilerjev ustvarijo ljudje. Mnogo dram. Za prazen nič,« pravi. A amaterska detektivka Marplova, detektiv Poirot in inšpektor Barnaby ga kljub temu vedno zvabijo med strani knjige ali pred televizijo. »Rad imam oboje, ne bi mogel reči, da mi je eno ljubše od drugega. Film ali knjiga – oba te popeljeta v svet, kjer si glavni igralec, včasih opazovalec, velikokrat kritik, tu in tam žrtev,« doda.
Za nekatere filme ali nadaljevanke pa vseeno meni, da so veliko slabše od knjižnih izvirnikov. Kdaj pa kdaj je tudi obratno. »Ljudje smo vizualna bitja. Svoj pogled imam tudi na to, če je v filmu denimo kdaj kaj drugače kot v knjigi. Če sem bral knjigo pred ogledom filma, je ta pojav pogost. Prav tako ne maram, če mi kdo pred ogledom na veliko hvali ta ali oni filmski izdelek, jaz pa sem potem razočaran, ker sem pričakoval preveč,« je iskren, ob tem pa še pove, da se vedno zelo vživi v branje knjige ali dogajanje na ekranu. »Domišljiji dam prosto pot. Sem heroj in poraženec hkrati, zmagam ali umrem, rešim ali obupam. Sem del interakcije, ne zgolj nemi opazovalec,« pove. Čeprav so njegovo delo tudi scenariji in podobno, ga kljub navdušenju nad svetom kriminalk ni nikoli zamikalo, da bi tudi sam napisal kakšno.
»Si pa želim nekoč posneti avdioknjigo. Zanima me, tudi povabili so me že, zdi se mi koristna reč. Tudi ker lahko na ta način, z glasom in interpretacijo, ki je zelo pomembna, pomagam drugim. Takim, ki vidijo drugače in globlje,« doda. Zanimivo je tudi dejstvo, da ga nikoli ni mikalo, da bi zaigral v kakšni kriminalki. »Igral sem v amaterskem gledališču. A to ni moja prioriteta ali neizpolnjena želja,« pravi voditelj, ki je že pobliže spoznal detektivski poklic.
»Na radiu sem gostil zasebnega detektiva. Vem, kakšen poklic je to. Ni vedno lep. Detektiv sem velikokrat v medosebnih odnosih, ko poskušam odkriti, kaj mi nekdo prikriva. Ali ko mi nekdo, bog ne daj, laže,« še pove za konec.
