NA VRTU
Vlado Poredoš je doma šef sadovnjaka
Letos se je lahko še bolj posvetil delu na vrtu in v sadovnjaku. S sinom sta bila pridna, doma so pridelali kar 250 litrov pijače.
Odpri galerijo
Tudi glasbeniki si v obdobju korone čas razporedijo po svoje in se posvečajo različnih aktivnostim, ki jih veselijo. Frontman legendarnih Orlekov Vlado Poredoš je bil tik pred prvo letošnjo decembrsko pošiljko snega priden pri domačih opravilih, tako kot vsako leto v tem obdobju. Prešal je jabolčnik, po domače bunkovec, šnops in jabolčni sok. Jabolka in hruške so iz domačega sadovnjaka, letos pa je en del dobil tudi od harmonikarja Jureta Torija, ki stanuje v Vladovi soseščini.
»Z letošnjo bero smo kar zadovoljni, sploh glede na vreme, ki je že vse leto muhasto. Naprešali smo okoli 250 litrov. Veliko smo jih podarili sorodnikom in prijateljem,« pravi Vlado. Čeprav je v družini glavni mojster in rad počne tovrstne stvari, mu vedno kdo priskoči na pomoč. Letos sta rokave zavihala z najstarejšim sinom Milošem.
»Bera je odvisna od pridelka, kakšno leto ga je več, drugič manj,« pove. Eno največjih plačil za trud in delo je ravno pridelek in zavedanje, da si človek ustvari nekaj svojega, prav tako je prisotno zadovoljstvo, ko lahko človek zaužije lasten pridelek. Glede na to, da vsako leto pridela domačo pijačo, ki jo imajo radi tudi njegovi sorodniki in prijatelji, je zanimivo, da se Vlado še ni odločil za trženje lastne znamke. Sicer pa pravi, da delo na vrtu in v sadovnjaku ni nujno zlo, ampak mu pomeni sprostitev.
»Res rad to počnem. Če imaš hišo in zemljo okoli nje, torej sadovnjak in vrt, je zmeraj nekaj za postoriti. Vsekakor drži, da pri hiši ne zmanjka dela nikoli in v nobenem letnem času,« doda. Pri delu z zemljo in rastlinami ne gre nič na hitro, treba si je vzeti čas.
»Najraje prekopavam zemljo na vrtu spomladi in jeseni. Štihanje, kot se reče po domače, mi ni nikdar težko. Tudi sadim rad in sem vesel pridelka. Najbolj zoprno od vsega pa mi je odstranjevanje plevela,« še pove glasbenik.
»Z letošnjo bero smo kar zadovoljni, sploh glede na vreme, ki je že vse leto muhasto. Naprešali smo okoli 250 litrov. Veliko smo jih podarili sorodnikom in prijateljem,« pravi Vlado. Čeprav je v družini glavni mojster in rad počne tovrstne stvari, mu vedno kdo priskoči na pomoč. Letos sta rokave zavihala z najstarejšim sinom Milošem.
»Bera je odvisna od pridelka, kakšno leto ga je več, drugič manj,« pove. Eno največjih plačil za trud in delo je ravno pridelek in zavedanje, da si človek ustvari nekaj svojega, prav tako je prisotno zadovoljstvo, ko lahko človek zaužije lasten pridelek. Glede na to, da vsako leto pridela domačo pijačo, ki jo imajo radi tudi njegovi sorodniki in prijatelji, je zanimivo, da se Vlado še ni odločil za trženje lastne znamke. Sicer pa pravi, da delo na vrtu in v sadovnjaku ni nujno zlo, ampak mu pomeni sprostitev.
Vsekakor drži, da pri hiši ne zmanjka dela nikoli in v nobenem letnem času.
»Res rad to počnem. Če imaš hišo in zemljo okoli nje, torej sadovnjak in vrt, je zmeraj nekaj za postoriti. Vsekakor drži, da pri hiši ne zmanjka dela nikoli in v nobenem letnem času,« doda. Pri delu z zemljo in rastlinami ne gre nič na hitro, treba si je vzeti čas.
»Najraje prekopavam zemljo na vrtu spomladi in jeseni. Štihanje, kot se reče po domače, mi ni nikdar težko. Tudi sadim rad in sem vesel pridelka. Najbolj zoprno od vsega pa mi je odstranjevanje plevela,« še pove glasbenik.