Vsak trenutek z njim je bil zabaven, nor in dragocen

»Težko življenje človeka izmuči, pa tudi izuči – nikomur se ne posmehuj, nikogar ne obsojaj, nikomur ne nalagaj bremena, temveč mu pomagaj.« To je le ena od modrosti Oliverja Dragojevića, ki je po hudi bolezni za vedno zaprl oči. Zaradi njegove skromnosti, dostopnosti, topline in velikega srca so ga imeli radi vsi, tisti, ki so mu bili blizu, in tudi tisti, ki ga nikoli niso spoznali. Bil je velik človek, nikoli se ni rad izpostavljal, rad je živel v tišini in miru, obkrožen z najbližjimi. In tako je tudi umrl. Spominjajo se ga tudi številni slovenski glasbeniki, ki so z njimi bodisi stali na odru bodisi so mu le segli v roko in z njim poklepetali. »Poznala sva se res dolgo, še iz časov nepozabnih splitskih festivalov. Spominjam se najinih mnogih skupnih nastopov, od zbiranja donacij za splitsko bolnišnico pa do nepozabne jadranske turneje po nekdanji Jugi. Tvoja duša, dragi Oliver, se je vedno popolnoma razdala publiki. In to tako zelo, da se je na koncu utrudila in zaspala. Počivaj v miru, dragi moj kolega,« se je od Oliverja poslovila Helena Blagne, njegova smrt pa je prizadela tudi Jana Plestenjaka.

»Odšel je največji pevec, interpret in prijatelj. Spoznala sva se pred dvajsetimi leti in od takrat me je vedno klical mali. Vsak trenutek v njegovi družbi je bil zabaven, nor in dragocen. Živele bodo pesmi in z njimi spomini. Za vedno boš z nami, Oliver. Ostajaš navdih!«

Vsestranski umetnik Rok Vilčnik se spominja prigode z Oliverjem, ki mu bo za vedno ostala v spominu. »Bil sem še študent. Oliver je imel koncert v Amadeusu in šli smo tja, cela klapa iz Arteja, kafiča, kjer sem delal čez vikend. Oliver je z bendom odigral, kar je mislil, ampak jaz sem vedel, česa ni. In sem mu napisal seznam. Dali smo mu ga in rekel je, da benda ne more gnjaviti, ker so na 'ziher gaži', lahko pa igra on sam. In zapel je vse pesmi s seznama.« Tako dober, razumevajoč in prav nič zvezdniški je bil Oliver.

To je spoznala tudi Manca Špik, ki je pred nekaj leti z njim stala na odru. Skupaj sta zapela pesem Vjeruj u ljubav. »Hvala za vso ljubezen, ki ste jo skozi pesmi prelili v naša srca! Poslanstvo ustvarjati melodije in besedila, ki bodo ostala za vedno, ste izpolnili z odliko. Hvala, ker sem imela pred štirimi leti čast odpeti svojo najljubšo pesem. Legende se rodijo, a nikoli ne umrejo! Nikoli ne boste pozabljeni,« žalosti ne more skriti Manca. Mladi glasbenik iz Argentine Isaac Palma, ki že nekaj let živi in ustvarja pri nas, Oliverja sicer nikoli ni spoznal, je pa rad prepeval njegove pesmi. »Zelo sem si želel, da bi imel priložnost kdaj poklepetati z njim in mu povedati, da tudi jaz, čeprav sem Argentinec, uživam in iz srca pojem njegove pesmi. Verjamem, da Bog v prvi vrsti komaj čaka, da se v nebesih začne njegov koncert.«

Nuška Drašček je vedno rada prisluhnila njegovim zgodbicam. FOTO: Mediaspeed.net

Nuša Derenda se je spomnila srečanja z Oliverjem v njegovi ljubljeni Veli Luki, kjer sta dopustovala z možem Frenkom. »Res je znal pobožati, zato so ga imeli radi številni. Bil je zelo zabaven, znal je nasmejati ljudi,« se ga spominja Nuša in dodaja, da je uživala v tem, da je zgolj sedela in poslušala legendarnega pevca. Užaloščeni sta tudi Alenka Godec in Nuška Drašček, ki sta veseli, da sta ga spoznali. »V užitek je bilo poslušati njegovo pripovedovanje,« se strinjata. V sredo bodo v njegovi Veli Luki na Korčuli, kjer ga bodo pokopali, razglasili dan žalosti. Ker si Oliver to zasluži. Bil je velik, čeprav je večkrat poudaril, da ne želi, da bi ga označevali z zvezdnikom ali legendo.