Za 50. rojstni dan si želi stadion!

Abraham, dober dan. Tako si bo lahko danes zapel nekdanji nogometni as, član zlate Katančeve generacije Sašo Udovič, ki bo v Ljubljani upihnil 50 svečk! Pa jih ne kaže. »Pazim nase, živim zmerno, rad igram tenis,« nam pove. »Petdeset let je mejnik za človeka. Ozreš se in vidiš, kaj si storil. Zagotovo pa je 50 let tudi starost, ko si lahko še vedno dovolj aktiven in ustvarjalen.«

Danes bo prejemal čestitke z vseh koncev sveta. »Nogomet mi je dal vse, še enkrat bi se odločil za isto pot,« odločno zatrdi, ko se spominja začetkov pri NK Ljubljana, potem je brcal za Svobodo. Sledilo je slabo leto v splitskem Hajduku. »Tu sem dobil veliko življenjskih lekcij, Predvsem pa spoznal, da je v Splitu nogomet vse, religija! Če izgubiš, je boljše, da se ne pokažeš po tekmi. Če pa zmagaš, te na ramenih odnesejo s stadiona.«

Iz Dalmacije se je vrnil domov, igral za Olimpijo in Slovan, nato se je prodal na tuje: sprva štiri leta Belgije, temu je sledilo pet let Švice in še dve leti v Avstriji. Vmes je bil več kot desetletje član reprezentance. »S Slovenijo sem dosanjal svoje sanje,« je ponosen na izvrstno igro izbrane vrste, ki je nogometu v raju pod Alpami pridobila domovinsko pravico, Udovič pa je v 42 tekmah zabil 16 golov.

Ni bil naiven

Pred 16 leti je končal kariero. V nasprotju z nekaterimi se ni zaletel, ampak je preudarno počakal, potem pa se lotil posla. »Ko končaš kariero, ni lahko. Prej si vajen, da je zate vse poskrbljeno. Edina skrb je, da upoštevaš pravila službe. Da si dober na treningu in najboljši na tekmi. Vsi skrbijo zate ... Ko je konec profesionalne kariere, pa imaš naenkrat toliko časa, da ne veš, kaj bi. Takrat moraš biti preudaren,« opozarja Udovič, ki se zaveda, da številni nasedejo sladkim obljubam prevarantov in ostanejo brez trdo prigaranih evrov v karieri.

Tokrat Saša Udoviča ujamemo na poti v Novo mesto. Rad zahaja na Dolenjsko, tu je našel življenjsko družico, za nameček pa še velik karierni izziv, saj že več kot desetletje z vmesno pavzo (odhod k Olimpiji) deluje v novomeškem Nogometnem klubu Krka.

Ne potrebuje več vizuma

»Sprva so me vsi malce postrani gledali. Kaj bo zdaj ta pametni Ljubljančan Udovič s televizije?« priznava in v smehu pove, da mu že nekaj let ni več treba potrjevati vizuma za Dolenjsko. »Rad imam Dolenjsko,« poudari in pove, da so ga sprva k delu povabili novomeški nogometni zanesenjaki. »Ko sem za vikend ostajal pri partnerici v Novem mestu, sem po navadi ob sobotah tekel na stadion. Beseda je dala besedo. Dejal sem, da me to zanima, ampak tako, da se gremo resno igro,« se spominja začetkov dela v NK Krka. Sprva so prišli iz tretje lige v prvo, a se je po Saševem mnenju to zgodilo prehitro. Danes gradijo preudarno, ekipa je tretja v 2. SNL in se spogleduje z elito.

»Počasi, počasi. Potrebujemo infrastrukturo. Župan Gregor Macedoni je dal v svoj program razsvetljavo in pokrito tribuno. Pomagala bo tudi Nogometna zveza Slovenije,« pove Udovič, ki se zaveda, da ima območje Novega mesta z zaledjem v Beli krajini edinstven potencial za pravo nogometno zgodbo. »Moja edina želja ob 50. letu je, da Novo mesto končno dobi stadion. To ne bo plus le za nogomet, ampak tudi za preostale športe, pa tudi mesto si zasluži urejen objekt.«