NACE JUNKAR
Želi si prodajati na tržnici
Družina Naceta Junkarja prideluje domačo zelenjavo. Odločil se je, da se bo preizkusil kot prodajalec.
Odpri galerijo
Glasbenik Nace Junkar ima v Zgornjem Kašlju zanimivo sorodnico. Rezka Kogoj namreč že 56 let prodaja zelenjavo in pridelke z domače kmetije na ljubljanski tržnici. Vsako jutro je vstala ob četrti uri in ob petih je bila na sedem kilometrov oddaljeni tržnici. Pred mnogimi leti se je tja vozila kar s triciklom. Družina dolga leta prideluje različne dobrote, ki gredo v tek tudi Nacetu.
»Kogojevi imajo vse in še več, ne bi mogel reči, česa ni. Najbolj pa obožujem njihov radič, tudi zato, ker ga imajo več vrst,« pove. Zadnja leta je Kogojeva na trgu samo ob sobotah, a vsaj to, saj sicer pogreša svoje stranke, one pa njo. Pravi, da je z masko delo dvakrat težje, a je vesela, da lahko gre vsaj enkrat na teden. Družina prideluje na številnih vrtovih in njivah izjemno veliko vrst zelenjave in njihov odjemalec je tudi Nace. K očetovi sestrični Rezki, kadar je v svojem ljubljanskem domu, hodi pogosto na obisk. Stanujejo namreč ne prav predaleč narazen in Nacetu to pomeni ravno pravšnji sprehod. V Kogojevih pripravljalnicah zelenjave za naslednji dan in na velikem dvorišču jim Nace kdaj zapoje. Načrtuje tudi prav poseben izlet.
»Moj namen je, da bom šel enkrat z njo na tržnico, presenetil bi rad njo in kupce. Poskusil bom, kako je prodajati, in videl, kako bi mi to šlo od rok. Za tak dan se bom odločil, ko bo to topleje, spomladi,« pove. Sicer pa je sorodnikom skupna strast do hrane. Nace ni pridelovalec, je pa zaprisežen gurman, ki je spreten tudi za štedilnikom. Malce vrtnarja in gojitelja pridelkov pa je vendarle tudi sam. »Kot otroku mi je oče naredil majhen vrt. Po smrti staršev se s tem ne ukvarjam. Mama in oče pa sta imela vzorna vrtova. Včasih smo na Dolenjskem imeli vinograd, trte imajo zdaj le sorodniki. Sam imam le tri sadna drevesa. Letos so bili denimo kakijevi sadeži čudoviti. Malce primorskega pridiha tudi na dolenjskih gričih, to potrebujem. In lep je občutek pojesti nekaj svojega. Lepo je opazovati srne, ki se zjutraj sprehajajo prav pod mojo teraso,« doda.
Poleg domače pridelane zelenjave ima nadvse rad zelišča. Vsa dobi pri Kogojevih ali na Dolenjskem, le lovor in rožmarin morata biti vedno iz Strunjana. »Nadvse všeč mi je kombiniranje zelišč pri jedeh. Kuhanje doma mi pomeni užitek in pri tem ne gre brez Kogojevih sestavin. Kadar obedujem zunaj, si vedno izberem jedi, ki jih bodisi poznam ali pa sploh ne, in odkrijem kaj novega. Tudi pri znanih jedeh je pogosto zanimivo, ker so pripravljene po malce drugačnem receptu,« še pove.
»Kogojevi imajo vse in še več, ne bi mogel reči, česa ni. Najbolj pa obožujem njihov radič, tudi zato, ker ga imajo več vrst,« pove. Zadnja leta je Kogojeva na trgu samo ob sobotah, a vsaj to, saj sicer pogreša svoje stranke, one pa njo. Pravi, da je z masko delo dvakrat težje, a je vesela, da lahko gre vsaj enkrat na teden. Družina prideluje na številnih vrtovih in njivah izjemno veliko vrst zelenjave in njihov odjemalec je tudi Nace. K očetovi sestrični Rezki, kadar je v svojem ljubljanskem domu, hodi pogosto na obisk. Stanujejo namreč ne prav predaleč narazen in Nacetu to pomeni ravno pravšnji sprehod. V Kogojevih pripravljalnicah zelenjave za naslednji dan in na velikem dvorišču jim Nace kdaj zapoje. Načrtuje tudi prav poseben izlet.
»Moj namen je, da bom šel enkrat z njo na tržnico, presenetil bi rad njo in kupce. Poskusil bom, kako je prodajati, in videl, kako bi mi to šlo od rok. Za tak dan se bom odločil, ko bo to topleje, spomladi,« pove. Sicer pa je sorodnikom skupna strast do hrane. Nace ni pridelovalec, je pa zaprisežen gurman, ki je spreten tudi za štedilnikom. Malce vrtnarja in gojitelja pridelkov pa je vendarle tudi sam. »Kot otroku mi je oče naredil majhen vrt. Po smrti staršev se s tem ne ukvarjam. Mama in oče pa sta imela vzorna vrtova. Včasih smo na Dolenjskem imeli vinograd, trte imajo zdaj le sorodniki. Sam imam le tri sadna drevesa. Letos so bili denimo kakijevi sadeži čudoviti. Malce primorskega pridiha tudi na dolenjskih gričih, to potrebujem. In lep je občutek pojesti nekaj svojega. Lepo je opazovati srne, ki se zjutraj sprehajajo prav pod mojo teraso,« doda.
Poleg domače pridelane zelenjave ima nadvse rad zelišča. Vsa dobi pri Kogojevih ali na Dolenjskem, le lovor in rožmarin morata biti vedno iz Strunjana. »Nadvse všeč mi je kombiniranje zelišč pri jedeh. Kuhanje doma mi pomeni užitek in pri tem ne gre brez Kogojevih sestavin. Kadar obedujem zunaj, si vedno izberem jedi, ki jih bodisi poznam ali pa sploh ne, in odkrijem kaj novega. Tudi pri znanih jedeh je pogosto zanimivo, ker so pripravljene po malce drugačnem receptu,« še pove.