Zmago Sagadin žaluje za ženo

Niti v najhujših sanjah si Zmago Sagadin, najtrofejnejši slovenski košarkarski trener, ni mislil, da bo bolezen strla njegovo življenjsko družico, ženo, prijateljico, zaupnico. Pa se je to zgodilo. Šest mesecev je bilo zahrbtni bolezni dovolj, da je minuli torek vzela Majdo Sagadin, umrla je v UKC Ljubljana. »Življenje ni pravično,« pravi Sagadin, ki je minule mesece skrbel za ženo, ko so ji iz dneva v dan pešale moči. Čeprav so poskusili vse, tudi homeopatsko zdravljenje, se je Majdi v zadnjih dveh tednih stanje drastično poslabšalo. V torek, nekaj po 13. uri, je žena in babi v 63. letu za vedno odšla.

Opora

»Majda je bila krasna ženska. Zapomnite si: brez nje ne bi bilo evrolige v Ljubljani. Ona je bila tista, ki je me je spodbujala, mi stala ob strani. Ko je bilo najtežje, ko bi že obupal, je večkrat rekla, da to zmorem. Koliko tekem sva si ponoči skupaj ogledala. Večkrat mi je prav ona pokazala, kje je težava v naši igri. Bila je kar moja trenerska pomočnica,« nadaljuje Sagadin, ki mu skozi glavo v teh dneh letijo številni spomini, ki so mu ostali na Majdo. »Za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. Majda je pri nas podpirala vse štiri vogale pri hiši. Niti enkrat nisem bil na roditeljskem sestanku. Ona je poskrbela za vse, jaz pa sem bil osredotočen na košarko, na Olimpijo,« se Sagadin še enkrat ozre na šampionske čase v Tivoliju, kjer se je igrala najboljša košarka v Evropi.

Začetek v Celju

Spoznala sta se v Celju, kjer je Majda (pred poroko se je pisala Borovšek) igrala košarko, Zmago je bil trener. »Bila je najboljša in najlepša košarkarica v tedanji ekipi Celja,« pristavi Sagadin, potem sta se preselila v Ljubljano. Sagadin je bil trener v Olimpiji, Majda pa je delala v Petrolu v finančni službi, leta 1997 je diplomirala. »Ljudje so jo imeli blazno radi. Saj sem to vedel že prej, zdaj po njeni smrti pa sploh. Vsi so šokirani, vsi jokajo ... Majda je bila Božiček in dedek Mraz v eni osebi. Bila je pozorna, nikoli ni pozabila rojstnih dni prijateljev,« dodaja Sagadin.

Majdine zdravstvene težave so se začele februarja letos po vrnitvi iz Tajske, kamor sta z Zmagom pogosto zahajala. Pa sta sprva mislila, da gre za zastrupitev s hrano, na koncu se je izkazalo, da so razmere resne, žal pa je bilo za ozdravitev prepozno. »Življenje res ni pravično,« še enkrat doda Sagadin, ki je v minulih dneh urejal vse okoli pogreba. Majda je imela rada morje, zato bodo upoštevali njeno zadnjo željo, da njen pepel raztrosijo v Jadransko morje. To bodo storili v ožjem družinskem krogu v prihodnjih dneh. Napisala je oporoko in se spokojno poslovila. Zmagu in družini ostajajo lepi spomini in velika bolečina.