Ansambel Tonija Verderberja že 40 let
»Začelo se je leta 1981. Prej smo sicer nekateri člani nekaj let igrali pod imenom Slap, vendar je delovanje tega ansambla prekinilo služenje vojaškega roka. Po vrnitvi iz vojske smo se zbrali jaz kot harmonikar in vodilni pevec, kitarist in pevec Jože Kastelec ter basist Pavle Šterk. Intenzivno smo vadili na domačem podstrešju, pozneje pa nam je KS Stari trg odstopila prostor v eni od starejših hiš,« se začetkov spominja Toni Verderber, eden najbolj prepoznavnih belokranjskih glasbenikov, ki vodi istoimenski ansambel.
Že prvo leto so nastopali na domačih veselicah, prva je bila ravno v domačem Starem trgu. Ker takrat še niso imeli imena, je takratni predsednik Starega trga Ivan Štajduhar na plakate napisal kar: zabaval vas bo ansambel Tonija Verderberja. In to ime se je obdržalo do danes. Sledila so vabila na razne dogodke, poleti so se vrstile veselice, pozimi plesi, poroke in vse drugo.
»Za vse pomembne nastope smo oblekli bela starotrška folklorna oblačila, ki so bila sila nepraktična, prav tako se niso vedno skladala z našim repertoarjem, saj nismo igrali samo ljudske glasbe. Na pobudo moje žene Irene smo zato sprejeli kompromis. Obdržali smo folklorne srajce in jim dodali izvezeni emblem ATV (Ansambel Tonija Verderberja), poleg pa oblekli modernejše črne hlače in črn telovnik s folklornimi rdečimi obrobami. Ta oblačila so bila veliko primernejša in jih uporabljamo še danes,« pove prvi mož in gonilna sila ansambla, ki je začel kmalu ustvarjati lastne skladbe.
S prvo, ki so jo naslovili Prvi poljub in za katero je besedilo prispeval domačin Jure Mavrin, so nastopili na radijski oddaji Kar znaš, to veljaš in gladko zmagali. »To nam je dalo nov zagon. Kmalu smo v ansambel vključili še tamburico, na katero je vse do leta 2003 igral Borut Klobučar. Nato ga je zamenjal moj sin Domen Verderber, ki je tamburaško znanje pridobival v osnovnošolski tamburaški skupini, pozneje pa kot dijak še v znamenitem orkestru Dobreč. Istega leta se je ansamblu pridružil klaviaturist Dušan Vrlinič. Leta 2011 je dolgoletnega člana Pavleta Šterka na basu zamenjal znani glasbenik Tomaž Zorko,« nekaj prelomnic, ki so povezane z menjavo članov v ansamblu, opiše Toni Verderber, ki je najbolj ponosen na to, da so vseh štirideset let ohranili edinstven zven, ki ga ni mogoče zgrešiti.
Tega odlikujeta tudi Verderberjev prepoznavni vokal in seveda zven tamburice, zaradi česar jih ni mogoče enačiti z nobenim drugim izvajalcem na narodno-zabavni sceni. Verderber je sam avtor vseh melodij – in nabralo se jih je že okoli 150.
»Melodije sem oplemenitil z odličnimi besedili, ki jih je v začetku največ napisala Fanika Požek, nekoliko pozneje Toni Gašperič, pozneje tudi Ivan Sivec in nekaj Ivan Malavašič. Žal Požekove, Gašperiča in Malavašiča ni več med nami, menim pa, da je prav, da se vsem trem posthumno iskreno zahvalim za njihova res lepa in izvirna besedila. Še vedno sodelujem s Sivcem in upam, da bo z njegovo pomočjo nastalo še veliko lepih, novih pesmi,« upa Verderber.
Če potegnem črto pod štiri desetletja, z veseljem ugotavljam, da so bila to leta zanosa, velikih pričakovanj, velikih spoznanj, množice sklenjenih prijateljstev in zadovoljstva.
Okoli 150 pesmi, ki so jih posneli v vseh teh letih, je izšlo na kar sedemnajstih albumih. Nekatere so priljubljene še danes, čeprav so nastale že pred 30 leti in več, denimo valčki Čaša sreče, Lepa so jutra, Kruh ponoči spi, Pastirica, Objemi svoje drevo, Prijateljev ne štej in druge. »V njih pretežno opevamo našo prelepo Belo krajino, s čimer smo veliko prispevali k njeni prepoznavnosti. Sicer pa smo z nastopi prevandrali Slovenijo in zahodno Evropo, trikrat smo gostovali v ZDA in Kanadi.
Poleg zlatih in srebrnih plošč smo prejeli še številna druga priznanja in pohvale, najbolj pa smo ponosni na naše oboževalce, ki nas zvesto spremljajo. Hvaležni smo našim družinskim članom, ki so nas vedno podpirali, četudi nas pogosto ni bilo doma, ko bi nas najbolj potrebovali,« pravi Verderber.
Trideseto obletnico so člani ansambla zaznamovali s koncertom v ljubljanskih Križankah, praznovanje 40-letnice pa je žal preprečil koronavirus, ki še vedno vztraja. »Praznovanje bomo prestavili na bolj primeren čas, medtem pa bomo ustvarili še nekaj novih pesmi. Ena, Metlika ti naša, ki je hvalnica Metliki, je že posneta in jo bodo kmalu slišali tudi naši poslušalci,« pove Verderber.
1981.
je ansambel
nastopil prvič.
In doda: »Če potegnem črto pod štiri desetletja, z veseljem ugotavljam, da so bila to leta zanosa, velikih pričakovanj, velikih spoznanj, množice sklenjenih prijateljstev in zadovoljstva, a bilo je tudi veliko odrekanja. Vsa ta leta so minila zelo hitro in obljubljam, da še nismo rekli zadnje besede. V predalu imamo še veliko idej in energije.«
