007
Anthony Hopkins ni iz pravega testa za Jamesa Bonda
Anthonyju Hopkinsu je bila ponujena vloga agenta 007. Zvezdnik je dvakrat zavrnil tudi, da bi igral bondovskega zlikovca.
Odpri galerijo
Za pasom ima tri nagrade bafta, dva emmyja, ovenčan je bil s častnim zlatim globusom, z nagrado Cecil B. DeMille za izjemen doprinos sedmi umetnosti, pred dnevi pa je svojemu prvemu oskarju izpred 29 let dodal še drugi zlati kipec, s katerim je Anthony Hopkins postal najstarejši dobitnik tega najbolj čislanega odličja filmske kritiške srenje.
Nikakršnega dvoma torej ni, da je Britanec resnično eden najodličnejših igralcev svoje generacije, ki se ponaša tudi z nadvse široko paleto vlog. Bil je kanibalski, a izjemno uglajeni in razgledani serijski morilec Hannibal Lecter. S podobno briljantnostjo se je prelevil v tradicionalno usmerjenega papeža Benedikta XVI.Kot riba v vodi se je počutil v koži nekdanjega ameriškega predsednika Nixona. Nedavno pa je do dna duše pretresel z upodobitvijo ostarelega možakarja, prej neodvisnega, ki pa ga napredujoča demenca pred očmi gledalcev duševno razkroji. Težko bi našli vlogo, v kateri ne bi bil odličen in v kateri si ga ne bi mogli zamisliti.
»Bil sem počaščen, da so mi ponudili vlogo Jamesa Bonda, a mislim, da nisem bil iz pravega testa zanj,« pa je dvakratni oskarjevec priznal, da očitno obstaja filmski lik, v katerega se raje ni poskušal preleviti. Zato je, čeprav počaščen, zavrnil priložnost, da bi postal del ene najbolj dobičkonosnih filmskih franšiz vseh časov.
Prihodnje leto se bo odvrtelo že šest desetletij, odkar se milijoni ljubiteljev kina z napetim navdušenjem podajajo na adrenalinske podvige z najslovitejšim tajnim agentom. A čeprav se malokatera filmska franšiza, če sploh katera, lahko pohvali s tako dolgo življenjsko dobo, v kateri je nanizala že 25 nadaljevanj, so vendar tudi visokooktanske akcijske uspešnice agenta 007 imele svoje padce.
Celo tako globoke, da so filmski ustvarjalci že po prvem desetletju bondijade mislili, da je počasi napočil čas Bondovega slovesa. Predvsem ko je s koncem 60. let s filmom Samo dvakrat se živi njegov smoking slekel šarmantni Sean Connery, v očeh mnogih še vedno najodličnejši Bond. Conneryja je namreč nasledil George Lazenby, a zgolj za en film, menda ker se mu je lik zapeljivega agenta z licenco za ubijanje zdel nekoliko zastarel in da so gledalci željni česa novega. Podobne strahove so čutili tudi producenti, ki so že tuhtali in snovali, kako se postopno in dostojanstveno posloviti od kultnega vohuna.
In odgovor je bil skoraj na dlani. Za še en film premamiti Conneryja, ki bi s še zadnjim bondovskim podvigom utrl pot drugim vohunskim filmom. Ta računica, četudi so Conneryju za film Diamanti so večni iz leta 1971 morali mastno plačati, se je izšla. Kot odmev sedmemu iz franšize, Diamanti so večni, so filmski studii prižgali zeleno luč snemanju vohunskega trilerja Ladja umorov, s katerim so gledalcem želeli približati nekoliko temačnejšo različico vohunskih filmov, v njem pa se je kot osrednji protagonist, tajni vohun Phillip Calvert, pojavil Hopkins. A čeprav film ni požel želenega odziva, je Hopkins z zanj netipično vlogo naredil gromozanski vtis na Alberta R. Broccolija, producenta za več filmov iz bondijade. »Če verjamete ali ne, srečal sem se z Broccolijem. Sam sem sicer menil, da nikakor nisem iz pravega testa za Jamesa Bonda, vseeno pa mi je nadvse laskalo, da mi je ponudil vlogo.«
Pomislekom navkljub je franšiza preživela. Ob Hopkinsu pa je bila v igri za Conneryjevo zamenjavo še vrsta drugih igralcev, med temi tudi John Gavin, Julian Glover – ta je nato v enem kasnejših iz bondijade zaigral zlikovca – in celo Burt Reynolds, a je agentov suknjič za film Živi in pusti umreti na koncu oblekel Roger Moore, ki ga je nosil v kar sedmih nadaljevanjih.
James Bond in Anthony Hopkins nista imeni, ki bi ju izgovarjali v istem stavku. Pa vendar hollywoodskega težkokategornika z vohunom v službi britanske kraljice ne povezuje le domovina. Kot tudi ne zgolj dejstvo, da so ga producenti videli v tej vlogi. Filmskemu zvezdniku sta bili namreč kar dvakrat ponujeni vlogi bondovskega zlikovca. Sprva v filmu Zlato oko, ko bi se kot sprijeni agent 006 moral zoperstaviti Bondu v podobi Piercea Brosnana, a je zlobneža na koncu zaigral Sean Bean.
Še v drugo pa naj bi se prelevil v medijskega mogula Elliota Carverja v filmu Jutri nikoli ne umre, spet nasproti Brosnana kot Bonda. A čeprav so vlogo spisali prav s Hopkinsom v mislih, se je ta raje odločil za drug projekt, za film Zorro, vloga bondovskega zlikovca pa je pripadla Jonathanu Pryceu.
Nikakršnega dvoma torej ni, da je Britanec resnično eden najodličnejših igralcev svoje generacije, ki se ponaša tudi z nadvse široko paleto vlog. Bil je kanibalski, a izjemno uglajeni in razgledani serijski morilec Hannibal Lecter. S podobno briljantnostjo se je prelevil v tradicionalno usmerjenega papeža Benedikta XVI.Kot riba v vodi se je počutil v koži nekdanjega ameriškega predsednika Nixona. Nedavno pa je do dna duše pretresel z upodobitvijo ostarelega možakarja, prej neodvisnega, ki pa ga napredujoča demenca pred očmi gledalcev duševno razkroji. Težko bi našli vlogo, v kateri ne bi bil odličen in v kateri si ga ne bi mogli zamisliti.
»Bil sem počaščen, da so mi ponudili vlogo Jamesa Bonda, a mislim, da nisem bil iz pravega testa zanj,« pa je dvakratni oskarjevec priznal, da očitno obstaja filmski lik, v katerega se raje ni poskušal preleviti. Zato je, čeprav počaščen, zavrnil priložnost, da bi postal del ene najbolj dobičkonosnih filmskih franšiz vseh časov.
Tajni vohun
Prihodnje leto se bo odvrtelo že šest desetletij, odkar se milijoni ljubiteljev kina z napetim navdušenjem podajajo na adrenalinske podvige z najslovitejšim tajnim agentom. A čeprav se malokatera filmska franšiza, če sploh katera, lahko pohvali s tako dolgo življenjsko dobo, v kateri je nanizala že 25 nadaljevanj, so vendar tudi visokooktanske akcijske uspešnice agenta 007 imele svoje padce.
Celo tako globoke, da so filmski ustvarjalci že po prvem desetletju bondijade mislili, da je počasi napočil čas Bondovega slovesa. Predvsem ko je s koncem 60. let s filmom Samo dvakrat se živi njegov smoking slekel šarmantni Sean Connery, v očeh mnogih še vedno najodličnejši Bond. Conneryja je namreč nasledil George Lazenby, a zgolj za en film, menda ker se mu je lik zapeljivega agenta z licenco za ubijanje zdel nekoliko zastarel in da so gledalci željni česa novega. Podobne strahove so čutili tudi producenti, ki so že tuhtali in snovali, kako se postopno in dostojanstveno posloviti od kultnega vohuna.
In odgovor je bil skoraj na dlani. Za še en film premamiti Conneryja, ki bi s še zadnjim bondovskim podvigom utrl pot drugim vohunskim filmom. Ta računica, četudi so Conneryju za film Diamanti so večni iz leta 1971 morali mastno plačati, se je izšla. Kot odmev sedmemu iz franšize, Diamanti so večni, so filmski studii prižgali zeleno luč snemanju vohunskega trilerja Ladja umorov, s katerim so gledalcem želeli približati nekoliko temačnejšo različico vohunskih filmov, v njem pa se je kot osrednji protagonist, tajni vohun Phillip Calvert, pojavil Hopkins. A čeprav film ni požel želenega odziva, je Hopkins z zanj netipično vlogo naredil gromozanski vtis na Alberta R. Broccolija, producenta za več filmov iz bondijade. »Če verjamete ali ne, srečal sem se z Broccolijem. Sam sem sicer menil, da nikakor nisem iz pravega testa za Jamesa Bonda, vseeno pa mi je nadvse laskalo, da mi je ponudil vlogo.«
Ni postal zlikovec
Pomislekom navkljub je franšiza preživela. Ob Hopkinsu pa je bila v igri za Conneryjevo zamenjavo še vrsta drugih igralcev, med temi tudi John Gavin, Julian Glover – ta je nato v enem kasnejših iz bondijade zaigral zlikovca – in celo Burt Reynolds, a je agentov suknjič za film Živi in pusti umreti na koncu oblekel Roger Moore, ki ga je nosil v kar sedmih nadaljevanjih.
Čeprav je bil počaščen, ni zgrabil priložnosti, da bi postal del ene najbolj dobičkonosnih filmskih franšiz vseh časov.
James Bond in Anthony Hopkins nista imeni, ki bi ju izgovarjali v istem stavku. Pa vendar hollywoodskega težkokategornika z vohunom v službi britanske kraljice ne povezuje le domovina. Kot tudi ne zgolj dejstvo, da so ga producenti videli v tej vlogi. Filmskemu zvezdniku sta bili namreč kar dvakrat ponujeni vlogi bondovskega zlikovca. Sprva v filmu Zlato oko, ko bi se kot sprijeni agent 006 moral zoperstaviti Bondu v podobi Piercea Brosnana, a je zlobneža na koncu zaigral Sean Bean.
Še v drugo pa naj bi se prelevil v medijskega mogula Elliota Carverja v filmu Jutri nikoli ne umre, spet nasproti Brosnana kot Bonda. A čeprav so vlogo spisali prav s Hopkinsom v mislih, se je ta raje odločil za drug projekt, za film Zorro, vloga bondovskega zlikovca pa je pripadla Jonathanu Pryceu.