Avseniki brez konkurence

Ansambel Saša Avsenika (ASA) je znova dokazal, da je s svojo glasbo, besedili in interpretacijo tako rekoč brez konkurence na narodno-zabavni sceni. Ko so se Sašo Avsenik, Matic Plevel, Aleš Jurman, Denis Daneu, Tommy Budin ter pevca Lucija Selak in Luka Sešek v narodnih nošah pojavili na odru velike dvorane Cankarjevega doma, so že na začetku poželi bučen aplavz.

V koncertni program so uvrstili veliko znanih Avsenikovih viž, začeli pa so ga z znano polko Po nevesto, pa Ne sveti zvezda v noč svetleje, Na Šmartno goro, Logarjevo polko in drugimi skladbami, ki so jih odpeli skupaj z gosti. Presežkov je bilo več. Peli so z Nuško Drašček in Ano Plahutnik, Kvatropirci, Dejan Vunjak je bil več kot primeren za znano Avsenikovo Mi ga spet žingamo in novejšo Moja zlata mišika, prvič pa je z ASA zapela tudi Maja Keuc - Amaya, in sicer valček z naslovom Ciganka, glej. Nini Pušlar so zaupali solopetje valčka Ej, mornar ti moj.

Vrhuncev je bilo seveda več, eden prvih je bil, ko se je na odru, delno oblečen v narodno nošo, pravzaprav si je nadel le telovnik, pojavil pevec skupine Joker out Bojan Cvjetićanin in z ASA zapel eno najbolj znanih polk Kako lepo je biti muzikant. »Ansambel Saša Avsenika ni ansambel, oni so institucija,« je dejal priljubljeni Cvjetićanin po koncertu. Podobnega mnenja je bila po koncertu tudi Maja Keuc - Amaya, ki je dejala: »Ko pokliče Avsenik, enostavno ne rečeš ne. Mislim, da je to za vse nas, ki smo tokrat nastopili v Cankarjevem domu, velika čast.«

ASA je z izbiro gostov nedvomno dokazal, da v glasbi ni ovir, ampak so le mostovi, ki jih je mogoče uspešno graditi in povezovati. Ne nazadnje je z njimi na odru stal tudi Magnifico, ki je prav tako z veseljem sprejel njihovo povabilo. »Z največjim užitkom sem sodeloval pri tem koncertu, saj je bil res nekaj posebnega. Avsenikova glasba nas je in nas še vedno postavlja tudi na svetovni glasbeni zemljevid,« je dejal glasbenik, ki je z ASA zapel polko S pesmijo našo ter valček Le spomin, deklica.

Preplet glasbenih svetov

Dejstvo, da sta se v dvakrat razprodani Gallusovi dvorani ob bučnih aplavzih prepletala dva glasbena svetova, kaže na to, da bodo viže legendarnega Slavka Avsenika še dolgo živele v srcih vseh Slovencev.

»Za nami sta dva večera privilegijev. Zelo sem vesel, da sem imel priložnost sodelovati s tako čudovitimi gosti in da imam okrog sebe tako super glasbeno ter tudi tehnično ekipo. In seveda ne nazadnje številno publiko, ki je dvakrat napolnila Gallusovo dvorano,« je po dveh koncertnih večerih misli strnil vodja ansambla in harmonikar Sašo Avsenik, ki nadaljuje glasbeno tradicijo svojega dedka Slavka.

So pa ASA poskrbeli tudi za Popolno zmedo v Cankarju. No, v prenesenem pomenu besede. Tak je namreč naslov le ene od množice hudomušnih Avsenikovih polk, ki jo je nekoč solo pel znameniti Franc Košir, besedilo pa je zanj napisal Vinko Šimek. Gre za eno najbolj zahtevnih viž, vsaj kar se tiče interpretacije. In Luka Sešek, ki je prvič stal z ASA na odru Cankarjevega doma, je še enkrat dokazal, da se zna odlično vživeti v vse vloge. »Naj povem vam zdaj med brati, vse narediti ne moreš hkrati, to popolna zmeda je. Če močan sem, je narobe, če bolan sem, grem po gobe, vse, kar ni normalno, je zame. Če se smejem, se ne jočem, če se jočem, se ne smejem, kaj naj revež jaz naredim. Zdaj igrati, govoriti, se smejati in potiti, v tej zmešnjavi se jaz izgubim. Jaz sem se že preizkusil, najprej jezik si nabrusil, vse sem probal, naredil, zraven močno se potil, bil sem tudi pri zdravniku, vprašal ga, kaj naj naredim, je rekel, da norim …« je delček besedila polke Popolna zmeda.

A v resnici seveda ni bilo nobene zmede, le ogromno navdušenja vseh, ki so bili na katerem od koncertov, ta so popestrile tudi plesalke Plesnega mesta. Obenem so ASA izdali nov album z naslovom Skozi leta, ki je nastajal kar štiri leta. Na njem je zbranih enajst pesmi, tudi zadnja polka Ena bolha za pomoč, ki je v mesecu dni požela velik uspeh.