GLASBENA DEDIŠČINA
Avsenikov zven ostaja edinstven
Mitja Mastnak je po zaprtju Glasbene šole Avsenik v občini Štore ustanovil svoj zasebni zavod Glasbeno šolo MM10, v kateri nadaljuje izobraževanje po modulu avsenik.
Odpri galerijo
Mitja je tudi odličen kitarist. V ozadju njegov brat Matej Mastnak, član Ansambla Igor in zlati zvoki. FOTO: OSEBNI ARHIV
Minevajo tri leta, odkar je vrata zaprla Glasbena šola Avsenik v Begunjah, ki je bila edina tovrstna pri nas in v svetu. V njihovem programu sta bila glasba in osnovno glasbeno izobraževanje po modulu Avsenikove glasbe, ki sta jo utemeljila brata Vilko in Slavko Avsenik, ravnatelj šole pa je bil med letoma 2013 in 2017 Mitja Mastnak, ki je prav o tej posebni vsebini in posebnem načinu izobraževanja leta 2015 napisal diplomsko delo. In tej glasbi ostaja zvest še danes, trdno prepričan, da gre pri tem načinu izobraževanja za eno najbolj dodelanih vsebin, ki širijo in plemenitijo vsesplošno javno veljavno glasbeno šolstvo pri nas.
»Čeprav mlajši glasbeniki iščejo nove poti in sloge igranja, sta Avsenikov slog in zven še vedno daleč najbolj priljubljena, prepoznavna in tudi ušesom všečna povsod po svetu. Vsi, ki se želijo temu zvenu čim bolj približati, lahko to znanje pridobijo prav z izobraževanjem po modulu avsenik,« je prepričan Mastnak, ki po zaprtju Avsenikove glasbene šole nadaljuje izobraževanje v svoji zasebni glasbeni šoli MM10 v Štorah.
Pouk poteka po programu in predmetniku, kot ga je potrdilo ministrstvo, dodali pa so poučevanje Avsenikove glasbe tudi v višjih razredih. »Namenjen je tako začetnikom kot tistim, ki že imajo predhodno znanje. Dodana vrednost je poučevanje trobente, klarineta, harmonike, baritona in kitare ter petja, ki smo jim dodali tudi diatonično harmoniko, klavir, citre in druge inštrumente. Čeprav ni več Slavka Avsenika niti Vilka Ovsenika in tudi ne ustanoviteljice glasbene šole Brigite Avsenik, je prav, da skrbimo za to našo dediščino ter krepimo narodno zavest do lastne glasbe in kulture, kot to počno vsi narodi po svetu. Avsenikov zven je prepoznaven tudi zunaj naših meja, zato je prav, da ga ohranimo. Za naše in bodoče rodove,« pravi Mastnak.
»Čeprav mlajši glasbeniki iščejo nove poti in sloge igranja, sta Avsenikov slog in zven še vedno daleč najbolj priljubljena, prepoznavna in tudi ušesom všečna povsod po svetu. Vsi, ki se želijo temu zvenu čim bolj približati, lahko to znanje pridobijo prav z izobraževanjem po modulu avsenik,« je prepričan Mastnak, ki po zaprtju Avsenikove glasbene šole nadaljuje izobraževanje v svoji zasebni glasbeni šoli MM10 v Štorah.
Leta minevajo, odkar je vrata zaprla Glasbena šola Avsenik v Begunjah, ki je bila edina tovrstna pri nas in v svetu.
Mitja Mastnak je bil pet let ravnatelj Glasbene šole Avsenik in edini, ki je iz Avsenikove glasbe tudi diplomiral. FOTO: MOJCA MAROT
Vsako leto nova vloga na ministrstvo
»Čeprav smo vpisani v razvid, žal še vedno nimamo odobrenega sofinanciranja od ministrstva, kot ga je imela Glasbena šola Avsenik, zato vsako leto znova pošiljamo vlogo in prošnjo na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS. In upam, da bo enkrat prišel dan, ko se bo tudi to uredilo,« upa Mastnak.Pouk poteka po programu in predmetniku, kot ga je potrdilo ministrstvo, dodali pa so poučevanje Avsenikove glasbe tudi v višjih razredih. »Namenjen je tako začetnikom kot tistim, ki že imajo predhodno znanje. Dodana vrednost je poučevanje trobente, klarineta, harmonike, baritona in kitare ter petja, ki smo jim dodali tudi diatonično harmoniko, klavir, citre in druge inštrumente. Čeprav ni več Slavka Avsenika niti Vilka Ovsenika in tudi ne ustanoviteljice glasbene šole Brigite Avsenik, je prav, da skrbimo za to našo dediščino ter krepimo narodno zavest do lastne glasbe in kulture, kot to počno vsi narodi po svetu. Avsenikov zven je prepoznaven tudi zunaj naših meja, zato je prav, da ga ohranimo. Za naše in bodoče rodove,« pravi Mastnak.
Čeprav ni več Slavka Avsenika niti Vilka Ovsenika in tudi ne ustanoviteljice glasbene šole Brigite Avsenik, je prav, da skrbimo za to našo dediščino ter krepimo narodno zavest do lastne glasbe in kulture, kot to počno vsi narodi po svetu.
