FILMSKI PREGLED LETA 2023

Barbenheimer, zaton nadaljevanj, stavka v Hollywoodu ... In zakaj je Disney povsem razočaral?

V letu, ko se je zaprl še zadnji Kolosej, ki je v Slovenijo prinesel koncept multipleksa, na lestvicah doma in po svetu prednjačijo Barbie, Oppenheimer in Brata Super Mario film.
Fotografija: Barbenheimmer FOTOMONTAŽA: Vikend
Odpri galerijo
Barbenheimmer FOTOMONTAŽA: Vikend

Če je lani obisk kina reševal Tom Cruise, je letos to počel »Barbenheimer«, kot so poimenovali filma Barbie in Oppenheimer, največji uspešnici leta, ki sta prišli v kino isti poletni konec tedna in uspešno posegli po nazivih najbolj gledanih filmov. Predvsem zaradi tega fenomena lestvice niso polne samo nadaljevanj, temveč je na njih tudi precej novih filmov. No, ti vseeno ne izhajajo iz povsem svežih idej, saj gre v primerih, kot so Barbie, Brata Super Mario film in tudi slovenski Dedek gre na jug, za filme, ki temeljijo na igrači, videoigrah ali filmu iz preteklosti, ki ga je posnel isti režiser.

Preboj leta: Jenna Ortega in Cillian Murphy

Jenna Ortega se je prebila med najbolj slavne igralke z vlogo v Netflixovi seriji Sreda (Wednesday), čeprav si je že pred tem ustvarila ime v žanrskem filmu s serijo vlog v izstopajočih grozljivkah, od X do Studio 666 in seveda zadnjih dveh Krikih. Tudi irski igralec Cillian Murphy je začel v žanrskih filmih z vlogami v 28 dni kasneje, Sončna svetloba, Batman: Na začetku in Izvor, a upodobitev naslovnega junaka v Oppenheimerju ga je dokončno postavila med največja imena filmske industrije in mu bo najverjetneje prinesla (vsaj) nominacijo za oskarja.

Jenna Ortega FOTO: Reuters
Jenna Ortega FOTO: Reuters

Stavka deluje

Hollywood je letos stavkal – najprej scenaristi, kmalu za njimi pa še igralci in tako smo bili priča praznim rdečim preprogam, zamikom številnih filmov in serij ter tudi dokončnemu prenehanju snemanj. Filmski delavci so slavili zmago – ne le da so si izborili uskladitev plač z inflacijo in večjo zaposlitveno varnost, dosegli so tudi, da jih ne bo zamenjala umetna inteligenca, ter s tem postali zgled številnim drugim poklicem in panogam.

Grozljivke in komedije

Kljub številnim grozljivkam v kinu med njimi ni bilo hita, so pa skoraj vse pri nas pritegnile okrog 25 tisoč gledalcev. Žal nobena ni bila zares grozljiva, manjkali so tudi družbeni komentarji, kot jih je v zadnjem času uvedel Jordan Peel. Po drugi strani smo imeli priložnost videti precej komedij, ki pa občinstva niso prepričale, čeprav so letos nagovarjale tudi tiste z bolj pikantnim okusom.

Zaton superjunakov in franšiz

Superjunaški filmi so dokončno pogrnili, pa čeprav niso bili slabi. Medtem ko so v preteklih letih v kino privabili najstnike in iz kinodvoran izrinili druge filme, namenjene tej starostni skupini, jih letos očitno niso več prepričali. Čeprav so se trudili, saj so nekateri ponujali povsem nove koncepte (muzikal v Marvelih), drugi »preverjene« formule (Blue Beetle), tretji potencirano nostalgijo (Michael Keaton v Flashu), a taki triki očitno ne zaležejo več. Kar zadeva franšize, so, razen Hitrih in drznih X in Varuhov galaksije 3, v kino pritegnile le malo gledalcev. Pomagalo ni niti, da smo verjetno zadnjič na platnu videli Harrisona Forda kot legendarnega Indiano Jonesa, le malokomu je še mar za Transformerje, Žago ali Vročega Mika, Plačanci pa so, kot namiguje njihov izvirni naslov »Odvečneži«, zares odveč.

Slabo leto za otroške animirane filme

Animirani otroški filmi še vedno v kino pritegnejo množice, a letos žal nismo dobili nobenega presežka, Disney pa je ob stoletnici studia povsem razočaral z Željo – tako vsebinsko kot vizualno. Še bolj nadlež­no je siljenje s 3D, ki ne doda ničesar, razen dražjih vstopnic.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije