Bo serija Baby Reindeer pristala na sodišču?

Sredi prejšnjega meseca je na Netflix prišla sedemdelna serija Baby Reindeer in morda nekoliko nepričakovano postala senzacija. Z le malo promocije se je namreč zavihtela na prestol najbolj gledanih serij pretočnega giganta, zaradi biografskega elementa pa so se gledalci spremenili skoraj v detektive, ki so želeli priti do dna skrivnosti: kdo je televizijska Martha, ki je glavnemu junaku Donnyju življenje spremenila v pekel zaradi zalezovanja, zgolj ker ji je ta prijazno postregel brezplačno skodelico čaja.

»Izsledili so me internetni detektivi, me nadlegovali in pošiljali grožnje s smrtjo,« je iz senc stopila 58-letna Škotinja Fiona Harvey, menda navdih za Martho, čeprav je ostro poudarila, da so orisani dogodki močno pretirani, že skoraj fikcija, zaradi česar razmišlja o tožbi Netflixa in glavnega ustvarjalca, pisca in igralca serije Richarda Gadda. »Promovirali so jo kot serijo, posneto po resničnih dogodkih, kar ni res. Lažejo!«

Svojo plat zgodbe je Fiona, ki naj bi navdihnila lik Marthe, zaupala voditelju Piersu Morganu. FOTO: Osebni Arhiv

Vse se je začelo z brezplačno skodelico čaja v pivnici. Ta prijazna gesta je Martho spremenila v zalezovalko, ki je tarči svoje obsedenosti poslala več kot 41.000 (!) elektronskih pisem, 106 navadnih pisem, mu pustila na stotine telefonskih glasovnih sporočil ter ga s sporočili bombardirala tudi na družbenih omrežjih. Posedala je pred njegovim domom, stopila v stik z njegovimi starši, celo napadla njegovo dekle in se vrgla nanj. Tako se gleda serija, ki pa ima z resničnostjo – tako Harveyjeva – le malo skupnega, skoraj nič. Skoraj vse je bilo izmišljeno z enim samim ciljem v ospredju – kovati dobiček.

»Nisem zalezovalka!«

V pogovoru s Piersom Morganom se je Fiona odločila povedati svojo resnico in ne izkrivljene, ki so jo gledalci vzeli za svojo in edino pravo. Povedala je, da je Gadda sicer res spoznala v londonskih pivnici, ga videla pet- ali šestkrat ter mu ob priložnosti šaljivo navrgla, da jo spominja na igračko jelenčka, ki jo je imela kot otrok (po tem je serija tudi dobila naslov). Tu pa se vzporednice med serijo in resničnostjo končajo.

Ni ga namreč zasula s tisoči pisem in sporočil prek vseh možnih kanalov, ampak mu je poslala nekaj e-pisem, eno navadno pismo in mu pustila okoli 18 sporočil na omrežju X. Pri tem je še dodala, da omenjena telefonska glasovna sporočila ne morejo obstajati, saj sploh ni imela njegove številke. Zavrnila je tudi navedbe, da je nadlegovala njegove starše in postopala okoli njegovega doma, ter najodločneje zanikala, da je napadla njegovo dekle in njega. »Nisem zalezovalka!« je poudarila in sklenila s svojim sporočilom Gaddu. »Prosim, pusti me pri miru!«

Richard Gadd naj bi serijo ustvaril na podlagi svoje resnične izkušnje. FOTO: Mario Anzuoni/Reuters

(Televizijska) zgodba se konča z Marthinim priznanjem zalezovanja, zaradi česar za devet mesecev pristane v ječi. »To je v celoti izmišljeno in močno škoduje mojemu imenu in karieri,« pravi Fiona, ki bi lahko poiskala pravico kar na sodišču.