Bojkotirajo slovenski film, saj se jim zdi predrag

Slovenski film je letos končno začel žeti uspehe v tujini, Kaj ti je deklica je, denimo, na Berlinalu prejel nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov za najboljši film v programu Perspektive, vendar ga bo na slovenskih platnih težko ujeti.

Vzroki segajo nekaj let v preteklost, ko je ministrstvo za gospodarstvo pripravilo implementacijo evropske direktive o avtorskih in sorodnih pravicah. »Z zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) ter zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) je bila implementirana evropska direktiva o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, namenjena ureditvi ustreznega nadomestila avtorjem in izvajalcem avdiovizualnih del za tako imenovano sekundarno rabo, kot so spletne platforme in video na zahtevo,« so ozadje opisali predstavniki več kinematografov.

Brez posluha

Opozarjajo, da v postopek priprave in sprejemanja po njihovem mnenju neprimerne zakonodaje niso bili vključeni, saj je potekal leta 2020, ko so bili zaradi pandemije zaprti ali pa je bilo njihovo delovanje močno okrnjeno. »Medtem ko smo se kinematografi borili za obstanek, se je z veliko nerazumevanja tematike in povsem brez posluha za deležnike, uporabnike ter celovitost javnega interesa sprejela omenjena zakonodaja, ki v najširšem možnem obsegu ščiti avtorje in imetnike sorodnih pravic, uporabnikom pa de facto nalaga večkratna plačila za enkratno uporabo del,« so pojasnili.

Poudarjajo, da gre pri dejavnosti kinematografov za primarno uporabo filmov oziroma avdiovizualnih del. »Stvaritev filma je namreč v prvi vrsti in od nekdaj namenjena prikazovanju v kinematografih. Film, za katerega niso urejene vse pravice, v kinematografih sploh ne more biti prikazan,« so zatrdili. Čeprav je bila sporna zakonodaja sprejeta pred dvema letoma in pol, kinematografom prej ni predstavljala težave, saj je »kolektivna organizacija na podlagi tolmačenja določb ZKUASP in ZASP na način, da smo tudi obvezniki plačevanja nadomestil za uporabo avdiovizualnih del, leta 2024 dobila dovoljenje urada za intelektualno lastnino za pobiranje nadomestil,« so v skupnem odgovoru na naša vprašanja pojasnili predstavniki več kinematografov. Poleg plačila nadomestil za izvajalce oziroma igralce pa Zavod Aipa pričakuje še dovoljenje za pobiranje nadomestil za soavtorje filmov.

Z novim zakonom nadomestilo igralcem in soavtorjem ni obveznost filmskih producentov ali distributerjev, ampak so ga dolžni plačevati prikazovalci, torej tudi kinooperaterji, odgovarjajo iz Aipe. »S tem sistemom se zagotavlja, da izvajalci prejemajo delež ekonomskih koristi, ki jih ustvarja uporaba filmov v kinematografih, tako kot v Sloveniji že več let glasbeni izvajalci prejemajo nadomestilo, ko se skladba, ki jo izvajajo, zavrti na radijskem programu,« so pojasnili.

Zgled pravičnosti?

Aipa torej po novi zakonodaji zbira nadomestila glede na uporabo filmov v kinematografih in jih v roku devetih mesecev po zaključku koledarskega leta izplačuje izvajalcem. Novo ureditev opisujejo kot »eno najsodobnejših zakonodaj na svetu, tako smo tudi pri deljenju nadomestil med tistimi, ki jih bodo izpostavljali kot svetel primer pravičnosti do izvajalcev in zaščite kreativne industrije«.

Ker začetka uradnih pogajanj med Aipo in kinematografi še ni bilo, se o višini prispevka lahko le ugiba, neuradno je slišati, da bi lahko šlo za od 10 do 20 centov na prodano vstopnico, domnevno pa tudi za delež prihodkov od prodane hrane in pijače. Vendar je že takšna vsota za slovenske kinematografe, ki se že več let spopadajo s težavami, kaplja čez rob. Ker menijo, da sta tako način sprejemanja sporne zakonodaje kot nova dajatev nelegitimna, in ker neformalni pogovori z Aipo niso bili uspešni, so se številni odločili, da začasno prenehajo predvajati slovenske filme. »Seveda želimo, da so avtorji in izvajalci pravično plačani, vendar dvomimo o legitimnosti postopka, predvsem zaradi suma, da nadomestila ne bodo zares izplačana vsem avtorjem, v imenu katerih se pobirajo,« je pojasnil podpredsednik Art Kino mreže Jure Matičič.

»Vsa razmerja med imetniki pravic, distributerji in prikazovalci, ki so bila urejena že desetletja, novi zakon postavlja na glavo. Ne vemo več, ali imamo urejene vse pravice za predvajanje filmov, kljub temu da 40 odstotkov od vsake prodane vstopnice že plačamo distributerju in producentu,« je opisal Matičič. »V EU le Poljska in Španija ta prispevek zaračunavata kinematografom, uvedli pa sta ga že pred direktivo o enotnem digitalnem trgu. Na Poljskem je takšna ureditev pripeljala v popoln kaos,« je dodal Matičič. »Po letu 2024, ko so slovenski kinematografi zaznali rekordno nizek obisk, ki je bil kar 12 odstotkov manjši kot leta 2023, nas ne podpirajo, ampak prej aktivno uničujejo,« je potarnal Matičič, ki dodaja, da je bil upad obiska največji v komercialnih kinih.

Kaj pa Hollywood?

Zakaj torej bojkot le slovenskih filmov, čeprav bo Aipa od kinematografov zbirala nadomestila tudi za tuje filme – daleč največ denarja bodo namreč plačali prav za ameriške filme? »Aipa od kinematografov zahteva plačilo nadomestil v deležu prihodka od prodanih vstopnic za celoten repertoar filmov, ki jih prikazujemo, čeprav, recimo, pogodbe z ZDA sploh nima sklenjene. Večino prihodka ustvarjamo prav s filmi hollywoodske produkcije.

Glede na poznavanje ameriške filmske industrije in njihovega striktnega odnosa do pravic obstaja velika bojazen, da v Slovenijo ne bodo več dostavljali filmov, če se bo neka kolektivna organizacija okoriščala z njihovimi deli,« nam je že februarja pojasnil Stipe Jerić, direktor Mariboxa. Iz Aipe so nam odgovorili, da zavod »vsako leto izplačuje zbrana sredstva tujim kolektivnim organizacijam po vsem svetu ali imetnikom pravic neposredno, vključno s tistimi v Hollywoodu«, na naša dodatna vprašanja pa so pojasnili, da si Aipa »intenzivno prizadeva za čimprejšnjo sklenitev sporazuma o vzajemnem zastopanju z več ameriškimi sestrskimi organizacijami, ki zastopajo imetnike pravic iz ZDA«.

Z ministrstva za kulturo so pojasnili, da prek javnega razpisa vsako leto sofinancirajo kinematografsko distribucijo kakovostnih filmov, letos so razpisali sredstva v višini 160.000 evrov v dveh sklopih. Med pogoji je tudi določilo, da morajo prijavitelji s prejetimi sredstvi v sofinanciranem programu zagotoviti najmanj polovico projekcij iz nacionalne kinematografije in evropskih ter kinematografij iz tretjih držav. Najmanj deset odstotkov vseh projekcij art kino programa mora biti namenjenih slovenskim filmom. Letos se je na razpis odzvalo 20 prijaviteljev, za zdaj ni odstopil nihče. Če bodo kinematografi nadaljevali bojkot, bi jih to lahko stalo podporo finančnega ministrstva. Na ministrstvu za kulturo so dodali še, da se bodo s predstavniki Art kino mreže sestali še ta teden.