Brazilija se v nagrajenem filmu sooča s preteklostjo
Film Še vedno sem tukaj, ki je v nedeljo premagal film, o katerem so vsi govorili – Emilio Perez –, je osvojil prvega oskarja za Brazilijo v kategoriji najboljšega mednarodnega filma. Pripoveduje pretresljivo zgodbo družine v času vojaške diktature v državi in odpira vprašanja o preteklosti.
Film Walterja Sallesa, ki temelji na resničnih dogodkih, je prinesel nominacijo za oskarja tudi Fernandi Torres za najboljšo igralko. Upodobila je odločno ženo levičarskega politika, ki je izginil med brazilsko vojaško diktaturo (1964–1985). »Ta nagrada gre ženski, ki se po izgubi v avtoritarnem režimu ni uklonila, ampak se je odločila za upor. To priznanje je zanjo. Njeno ime je Eunice Paiva,« je dejal Salles ob prejemu oskarja.
400 SMRTI IN IZGINOTIJ
niso preiskali zaradi spornega zakona.
Nacionalna evforija
Globalni uspeh filma, ki je bil nominiran za tri oskarje in številne druge mednarodne nagrade, je v Braziliji sprožil nacionalno evforijo, primerljivo s praznovanjem karnevala ali svetovnega prvenstva v nogometu. Film je v domače kinematografe pritegnil več kot štiri milijone gledalcev, na beneškem filmskem festivalu je prejel nagrado za najboljši scenarij, Torresova pa je premagala velike hollywoodske zvezdnice in osvojila zlati globus za najboljšo igralko v drami.
Naraščajoča priljubljenost filma je celo spodbudila brazilsko vrhovno sodišče, da ponovno odpre primer izginotja politika.
Film temelji na zgodbi Rubensa Paive, nekdanjega poslanca, ki so ga leta 1971 v Riu de Janeiru ugrabili agenti vojaškega režima. Njegova žena Eunice je ostala sama s petimi otroki in brez odgovorov o moževi usodi. Odločila se je, da se ne bo vdala. Desetletja je iskala resnico in zaradi njenega truda je brazilska vlada leta 1996 izdala uradni smrtni list za Rubensa.
Salles, znan po biografskem filmu Motoristov dnevnik o Cheju Guevari in drami Osrednja postaja, ki je bila nominirana za dva oskarja, je s tem dosegel nov velik uspeh. Med tema nominirancema je bila tudi mati Fernande Torres Fernanda Montenegro – doslej edina brazilska igralka, ki je bila nominirana za oskarja. Montenegrova, danes stara 95 let, se pojavi na koncu filma Še vedno sem tukaj v vlogi starejše Eunice Paiva.
Nekateri pozvali k bojkotu
Naraščajoča priljubljenost filma je celo spodbudila brazilsko vrhovno sodišče, da ponovno odpre primer izginotja politika. Film je ponovno odprl razprave o zakonu o amnestiji iz leta 1979, ki je preprečil kaznovanje odgovornih za 400 smrti in izginotij. »Ko smo leta 2016 začeli ta projekt, smo ga videli kot priložnost, da pogledamo nazaj in razumemo, od kod prihajamo,« je poudaril Salles. »A z vzponom skrajne desnice v Braziliji od leta 2017 smo spoznali, da nam bo pomagal razumeti tudi sedanjost.«
S temi besedami je namigoval na razburkano vladavino nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, nekdanjega vojaškega poveljnika, ki odkrito občuduje vojaški režim. Bolsonaro je bil februarja obtožen poskusa državnega udara, potem ko je leta 2022 izgubil volitve proti trenutnemu predsedniku Luizu Inaciu Luli da Silva.
Čeprav so se kritiki večinoma vzdržali komentarjev, so nekateri Bolsonarovi privrženci pozivali k bojkotu filma. Medtem je nacionalno navdušenje nad Še vedno sem tukaj pritegnilo množice oboževalcev, ki obiskujejo hišo, kjer je bil film posnet v Riu de Janeiru, ter grob Eunice Paiva v São Paulu, kjer je bila pokopana leta 2018.
